Jedro

Priznanje pravne veljavnosti oporoke je enostranska izjava dediča, da priznava obstoj dejstev, zaradi katerih je oporoka veljavna (59., 62., 63. člen ZD). Priznanje (in preklic tega priznanja) pravne veljavnosti oporoke, je treba obravnavati enako kot sodno priznanje dejstev. Dedič, ki zve za dejstva, ki kažejo, da oporoka ne bi bila veljavna, lahko za to enostransko izjavo prekliče, vse do konca zapuščinskega postopka oziroma najkasneje v pritožbi.

V skladu s prvim odstavkom 63. člena ZD je lastnoročna oporoka veljavna, če jo je oporočitelj napisal in podpisal. Zakonska zahteva po lastnoročnem podpisu ni namenjena le identifikaciji oporočitelja, ampak tudi potrditvi zapisane vsebine oziroma potrditvi, da gre za dokončno izdelano oporoko. Podpis na koncu oporoke omogoča zanesljiv zaključek, da oporočitelj potrjuje zapisano vsebino, ki je (vsaj glede te oporoke) dokončna, saj podpis na koncu listine prostorsko zaključuje listino in preprečuje kasnejše dostavke ali dopolnitve. Ni pa po mnenju pritožbenega sodišča nujno, da se oporočitelj podpiše z imenom in priimkom.

Na veljavnost lastnoročne oporoke pa vpliva odsotnost podpisa. Na v spis predloženih obeh kopijah lastnoročne oporoke z zapisanim imenom oporočiteljice (črno-bela in barvna fotokopija), ni podpisa oporočiteljice. To pa pomeni, da je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da tudi ta lastnoročna oporoka izpolnjuje pogoje za veljavnost.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v delu, ki se nanaša na lastnoročno oporoko brez datuma in brez podpisa, v preostalem delu (glede lastnoročne oporoke brez datuma in s podpisom „Vaša mama“) pa se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dediča A. A. napotilo na pravdo zoper oporočno dedinjo B. B., da lastnoročni oporoki brez datuma nista veljavni (I. točka izreka) in mu naložilo, da zahtevek vloži v roku 30 dni po pravnomočnosti napotitvenega sklepa (II. točka izreka), zapuščinski postopek pa je prekinilo (III. točka izreka).

2. Na pravdo napoteni dedič zoper navedeni sklep vlaga pravočasno pritožbo in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da z zahtevkom, da lastnoročni oporoki brez datuma nista veljavni, na pravdo napoti oporočno dedinjo B. B. oziroma podrejeno sklep razveljavi in zadevi vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse stroškovno posledico. Pojasnjuje, da je ponovno pogledal oporoki in ugotovil, da sta brez podpisa, ena tudi brez identifikacije zapustnice, zato ne moreta biti veljavni. Tega sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Ker je pravica oporočne dedinje glede veljavnosti takšnih oporok manj verjetna, je treba njo napotiti na pravdo. Če pa se oporoki štejeta za veljavni, vztraja, da se z njuno vsebino ne strinja.

3. Na pritožbo je odgovorila oporočna dedinja in meni, da se pritožnik le spreneveda. Poleg tega je oporoki v postopku priznal, dednih izjav pa ni mogoče preklicati. Trdi, da sta obe oporoki podpisani.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V predmetnem postopku je oporočna dedinja predložila dve lastnoročni oporoki zapustnice. Pritožnik je v postopku dejstvo, da sta oporoki veljavni, priznal (enako kot dedinja), ni pa se strinjal z vsebino oporok. V skladu z določbo 210. in 212. člena ZD1 mora sodišče zapuščinski postopek prekiniti, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica oziroma obseg zapuščine. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko zapuščinski postopek prekinilo, saj so bila med dedičema sporna dejstva o vsebini oporoke (1. točka drugega odstavka 210. člena ZD). Prav tako je ravnalo pravilno, ko je na pravdo napotilo dediča, ki se z vsebino oporok ni strinjal, saj je njegova pravica, da tisto kar je zapisano v oporokah ne drži, manj verjetna (213. člen ZD).

6. Priznanje pravne veljavnosti oporoke je enostranska izjava dediča, da priznava obstoj dejstev, zaradi katerih je oporoka veljavna (59., 62., 63. člen ZD). Priznanje (in preklic tega priznanja) pravne veljavnosti oporoke, je treba obravnavati enako kot sodno priznanje dejstev. Dedič, ki zve za dejstva, ki kažejo, da oporoka ne bi bila veljavna, lahko za to enostransko izjavo prekliče, vse do konca zapuščinskega postopka oziroma najkasneje v pritožbi (primerjaj VSL sklep I Cp 4235/2009, VSL sklep I Cp 1559/1997, VSL II Cp 2587/2014, II Cp 1330/2017). Glede na navedbe v pritožbi, je zakoniti dedič priznanje pravne veljavnosti oporok po obliki (pravočasno) preklical. 7. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da sta bili sodišču predloženi lastnoročni oporoki, ki izpolnjujeta formalno določene pogoje za veljavnost. Obe predloženi oporoki sta lastnoročni oporoki.2 V skladu s prvim odstavkom 63. člena ZD je lastnoročna oporoka veljavna, če jo je oporočitelj napisal in podpisal. Pritožnik ne zanika, da je oporoki lastnoročno napisala zapustnica. Zato dejstvo, da je v oporoki, ki je podpisana z „Vaša mama“, oporočiteljica navedena v uvodu z inicialkami, na njeno veljavnost ne vpliva.3 Na veljavnost lastnoročne oporoke pa vpliva odsotnost podpisa. Na v spis predloženih obeh kopijah lastnoročne oporoke z zapisanim imenom oporočiteljice (črno-bela in barvna fotokopija), ni podpisa oporočiteljice. To pa pomeni, da je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da tudi ta lastnoročna oporoka izpolnjuje pogoje za veljavnost. Zato je pritožba v tem delu utemeljena.

8. Ni pa pritožba utemeljena glede lastnoročne oporoke, ki je podpisana z „Vaša mama“. Zakonska zahteva po lastnoročnem podpisu ni namenjena le identifikaciji oporočitelja, ampak tudi potrditvi zapisane vsebine oziroma potrditvi, da gre za dokončno izdelano oporoko. Podpis na koncu oporoke omogoča zanesljiv zaključek, da oporočitelj potrjuje zapisano vsebino, ki je (vsaj glede te oporoke) dokončna, saj podpis na koncu listine prostorsko zaključuje listino in preprečuje kasnejše dostavke ali dopolnitve.4 Ni pa po mnenju pritožbenega sodišča nujno, da se oporočitelj podpiše z imenom in priimkom.5 Zato je pravica pritožnika, da tudi ta oporoka ni veljavna, ker ni podpisana, manj verjetna, uveljavlja pa jo lahko na podlagi napotitvenega sklepa, da oporoka ni veljavna.

9. Pritožbi se zato delno ugodi in se izpodbijani sklep glede lastnoročne oporoke brez datuma in podpisa razveljavi (3. točka 365. člena ZPP6 v zvezi s 163. členom ZD, glede lastnoročne oporoke brez datuma in s podpisom „Vaša mama“ pa se sklep, ker tudi po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, potrdi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

10. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 165. členu ZPP v zvezi s 163. členom ZD. Ker je uspeh strank v pritožbenem postopku delen, je sodišče odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, številka 15/76. 2 Obe sta brez datuma, kar na njuno veljavnost glede na drugi odstavek 63. člena ZD ne vpliva. 3 Glej tudi K. Zupančič, Dedno pravo, ČZ Uradni List, Ljubljana 1991, stran 100, točka 249. 4 VSL Sodba II Cp 1153/2018 z dne 19. 9. 2018. 5 Glej Zupančič, stran 100. 6 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999, s kasnejšimi spremembami.