Jedro

Odpoved ni bila podana prepozno glede na 6-mesečni rok iz šestega odstavka 88. člena ZDR. Resda so slabši ekonomski kazalniki obstajali že pred tem, vendar se je tožena stranka odločala za racionalizacijo in reorganizacijo postopoma, kar ni v nasprotju z ureditvijo po ZDR. Pomembno je, da ni šlo za navidezni razlog za odpoved, ampak je odpovedni razlog obrazložila s stvarno utemeljenimi razlogi v zunanjem ekonomskem okolju, ki se mu je prilagodila s procesom racionalizacije. Od delodajalca pa ni mogoče zahtevati, da se takoj odzove na slabše ekonomske kazalce, ampak je začetek in način procesa racionalizacije poslovanja pridržan njegovi podjetniški presoji.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka krije sama stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 16. 1. 2012. Posledično je zavrnilo reparacijski in reintegracijski zahtevek. Ugotovilo je, da je tožnica na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas delala na delovnem mestu tehnologa razvoja obutve in na podlagi aneksa k pogodbi še dodatna opravila. Tožena stranka je začela seliti redno proizvodnjo h kooperantom v tujino. Izdelki niso več prihajali na sedež tožene stranke, temveč neposredno od kooperantov h kupcem, zato je prenehala potreba po tožničinem delu pod pogoji pogodbe o zaposlitvi po določbi 1. alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obrazložilo je, da je bil odpovedni razlog zadosti obrazložen. Odpoved je bila glede na sklep o ukinitvi delovnega mesta z dne 9. 12. 2011 pravočasno podana. Tožnica je le pavšalno zatrjevala diskriminacijo zaradi bolniške odsotnosti in starosti. Sodelavec pa je bil, zato ker je moški - po izpovedbi direktorja tožene stranke - prerazporejen na kooperacijo s 1. 12. 2010, to pa ne vpliva na zakonitost odpovedi.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da odpoved ni bila primerno obrazložena in da je bila glede na zakonski rok podana prepozno, sodišči pa nasprotnih zaključkov glede tega nista ustrezno obrazložili. Odpovedni razlog se sklicuje na delovno mesto tehnologa obutve, vendar je tožnica pred odpovedjo dejansko delala v kooperaciji in skladišču že od septembra 2011, zato je odpoved sploh ne bi smela zadevati. Dejanski zaključki so pavšalni, saj ni jasno, kako je sodišče ugotovilo zmanjšanje proizvodnje in zmanjšanje potreb po delavcih. Iz citiranih listin izhaja, da so bili rezultati poslovanja slabi že pred obdobjem, upoštevanim pri poslovnemu razlogu za odpoved. Tožnica je zatrjevala diskriminacijo pri odpovedi tudi na podlagi spola na prvem naroku za glavno obravnavo 16. 9. 2013, kar je potrdil v izpovedi direktor tožene stranke. Sodišče je njegovo izpovedbo povzelo protispisno.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizija neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določbe pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba ima vse razloge o odločilnih dejstvih, ki so razumljivi in niso protislovni ter omogočajo ustrezen preizkus.

8. Revidentki je tožena stranka 16. 1. 2012 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga v skladu z določbo 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Odpoved je bila ustrezno obrazložena, saj je bilo v njej med drugim navedeno, da je razviden močan upad prodaje proizvodov, da zato tožena stranka želi vzpostaviti rentabilnost poslovanja z reorganizacijo, in da se je zaradi prenosa izdelave vzorcev obutve k zunanjim izvajalcem potreba po delu zmanjšala pri opravljanju dela tehnologa razvoja obutve. Redna proizvodnja se je selila h kooperantom v druge države zaradi racionalizacije. Navedeni razlogi v odpovedi so se tudi ugotovili na podlagi izvedenih dokazov, zato je bila odpoved iz poslovnega razloga utemeljeno podana.

9. Ne drži revizijski očitek, da je tožena stranka širila odpovedni razlog, ker se je odpoved nanašala izrecno na delo tehnologa v razvoju, ne pa na delo v kooperaciji in skladišču, ki ga je opravljala nazadnje po aneksu z dne 25. 5. 2011. Z aneksom je bil namreč revidentki samo razširjen delokrog v okviru delovnega mesta tehnologa razvoja obutve. To delovno mesto pa je bilo ukinjeno s sklepom tožene stranke z dne 9. 12. 2011. Tožena stranka je tako odpovedovala pogodbo o zaposlitvi kot celostno pogodbeno razmerje (z vključenim aneksom) in ne le kot formalno pisno pogodbo o zaposlitvi z dne 1. 4. 2003. Poleg tega glede na okoliščine obravnavane zadeve, v katerih se tožena stranka pri odpovedi ni sklicevala le na goli reorganizacijski razlog, temveč je odpovedni razlog določno obrazložila tudi s širšega ekonomskega vidika s stališča zmanjševanja stroškov, ni razumnega dvoma v zakonitost v odpovedi opisanega razloga za odpoved.

10. Odpoved ni bila podana prepozno glede na 6-mesečni rok iz šestega odstavka 88. člena ZDR. Tožena stranka je s sklepom z dne 9. 12. 2011 ukinila revidentkino delovno mesto. Zato je bila odpoved z dne 16. 1. 2012 pravočasna. Resda so slabši ekonomski kazalniki obstajali že pred tem, vendar se je tožena stranka odločala za racionalizacijo in reorganizacijo postopoma, kar ni v nasprotju z ureditvijo po ZDR. Pomembno je, da ni šlo za navidezni razlog za odpoved, ampak je odpovedni razlog obrazložila s stvarno utemeljenimi razlogi v zunanjem ekonomskem okolju, ki se mu je prilagodila s procesom racionalizacije. Od delodajalca pa ni mogoče zahtevati, da se takoj odzove na slabše ekonomske kazalce, ampak je začetek in način procesa racionalizacije poslovanja pridržan njegovi podjetniški presoji.

11. S tem v zvezi revidentka neutemeljeno uveljavlja kršitev prepovedi diskriminacije na podlagi spola, ker naj bi tožena stranka pri odpovedi neupravičeno privilegirano obravnavala sodelavca A. A., ker je moški. Po presoji revizijskega sodišča sta sodišči nižjih stopenj izpoved direktorja glede zaposlitve sodelavca A. A. pravilno povzeli in ne gre za protispisnost v obrazložitvi (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Revidentka sicer do prvega naroka za glavno obravnavo ni zatrjevala diskriminacije na podlagi spola, ampak je šele po zaslišanju direktorja na tem naroku prilagodila svoje trditve v tej smeri. Iz zaslišanja izhaja, da je bil sodelavec bolj primeren za vodenje kooperacije, ker je že prej dlje časa sodeloval s tujim obratom in ker gre za naporno delo (veliko dela z doma na terenu), ki po direktorjevem mnenju ni primerno za žensko. Na istem naroku je tožena stranka pojasnila, da je bil A. A. razporejen na delovno mesto kooperacije že pred odpovedjo revidentki. Sodišče je njegovo razporeditev ugotovilo s 1. 12. 2010, kar je več kot eno leto pred ukinitvijo revidentkinega delovnega mesta. Glede na take okoliščine je pravilna presoja v izpodbijani sodbi, da pri odpovedi ni šlo za diskriminacijo, saj se pri njeni podaji tožena stranka ni odločala med revidentko in A. A. in spol tako ni bil odločilna okoliščina za odpoved.

12. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

13. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo (peti odstavek 41. člena ZDSS-1).