Jedro

Iz citirane zakonske dikcije ne izhaja, da naj bi se termin "prejeta sredstva" nanašal na sredstva v valorizirani obliki; glede na to, da je zakonodajalec omejitev dedovanja iz 128. člena ZD (do višine (celotne) vrednosti prejete pomoči), v ZSVarPre-E določil drugače, na način, ki je za dediče manj obremenjujoč (kar je razumeti kot izraz socialne države, 2. člen Ustave Republike Slovenije), bi bila drugačna razlaga v nasprotju z namenom zakonodajalca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep o dedovanju sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo:

2."V zapuščino po pokojnem A. A. spada naslednje premoženje: (1) nepremičnina katastrska občina ... parcela 43/2 (ID 000) do 1/8; (2) denarna sredstva na osebnem računu pri Banki X., d. d., št. SI56 ... (na dan smrti je bilo na računu 1.618,65 EUR, ob poizvedbi sodišča 10. 11. 2023 pa 1.602,13 EUR); (3) neizplačani pokojninski prejemki pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v višini 199,86 EUR;(4) 1.491,25 EUR gotovine v hrambi pri Univerzitetnem kliničnem centru. Zaradi terjatve Republike Slovenije (v nadaljevanju pritožnica) v višini 2.538,87 EUR, kolikor znašata 2/3 nevaloriziranih zapustniku plačanih varstvenih dodatkov, se v korist Republike Slovenije omeji dedovanje po zapustniku. Dedovanje se omeji tako, da preide v last Republike Slovenije naslednje zapustnikovo premoženje: - 1.491,25 EUR gotovine, ki je v hrambi pri Univerzitetnem kliničnem centru; - 199,86 EUR pokojninskih prejemkov pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije; - del denarnih sredstev na osebnem računu pri Banki X., d. d., št. SI56 ..., v višini 847,76 EUR. Dedič preostalega zapustnikovega premoženja, torej zapuščine, opisane v I. točki izreka in zmanjšane skladno z II. točko izreka, to je: - nepremičnina katastrska občina ... parcela 43/2 (ID 000) do 1/8; - denarna sredstva na osebnem računu pri Banki X., d. d., št. SI56 ..., zmanjšana za 847,76 EUR, je na podlagi zakona zapustnikov brat B. A. Zavrne se predlog Republike Slovenije za omejitev dedovanja v preostalem delu, v katerem je predlagana omejitev dedovanja še za dodatnih 658,60 EUR. V zemljiški knjigi se pri zapustnikovi nepremičnini kot lastnik po uradni dolžnosti vknjiži dedič B. A."

3.2. Zoper sklep o dedovanju je pritožnica vložila pravočasno pritožbo. Meni, da je odločitev sodišča prve stopnje, da se ji kot omejitveni upnici prizna terjatev iz naslova izplačane denarne socialne pomoči zgolj do višine 2.538,87 EUR (in ne navedeni znesek skupaj z valorizacijo, to je 3.197,47 EUR), materialnopravno napačna. Predlog za omejitev dedovanja ni denarna terjatev do zapuščine, pač pa predlog izločitve dela zapustnikovega premoženja, ki ga zapustnik zaradi prejete pomoči ni porabil za lastno preživljanje in ki ustreza vrednosti dane pomoči. Vrednost prejete pomoči je treba ugotoviti na podlagi uskladitve z indeksom cen življenjskih potrebščin (valorizacija). Sklicuje se na sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju VSRS, II Ips 492/92 z dne 28. 1. 1993).

4.3. Dedič na pritožbo ni odgovoril.

5.4. Pritožba ni utemeljena.

6.5. Višje sodišče se v celoti pridružuje izčrpno obrazloženim razlogom sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na vprašanje valorizacije s strani pritožnice zapustniku izplačanih zneskov varstvenega dodatka. V nadaljevanju zato le na kratko ponovno pojasnjuje, kot sledi.

7.6. Pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje vrednost dane socialne pomoči ugotoviti na podlagi uskladitve z indeksom cen življenjskih potrebščin, torej jo valorizirati, ni utemeljena. Omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ureja 128. člen Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Dedovanje se v tem primeru omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine (prvi odstavek 128. člena ZD). 9. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-E), ki ureja omejitev dedovanja za varstveni dodatek in denarno socialno pomoč nadalje določa, (1) da se dedovanje zapustnikovega premoženja, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ki so se uporabljali do začetka uporabe tega zakona, omeji do višine 2/3 prejetih sredstev, ki jih je zapustnik prejel iz naslova varstvenega dodatka; (2) za denarno socialno pomoč, prejeto v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ki so se uporabljali do začetka uporabe tega zakona, se dedovanje zapustnikovega premoženja ne omeji, če je zapustnik to pomoč prejel za 12 ali manj mesecev; (3) če je zapustnik pomoč iz prejšnjega odstavka prejel za več kot 12 mesecev, se dedovanje zapustnikovega premoženja omeji do višine prejete pomoči, zmanjšane za 12 najvišjih mesečnih zneskov, nato pa zmanjšane še za 1/3 od preostalih mesečnih zneskov prejete pomoči. Iz citirane zakonske dikcije ne izhaja, da naj bi se termin "prejeta sredstva" nanašal na sredstva v valorizirani obliki1 ; glede na to, da je zakonodajalec omejitev dedovanja iz 128. člena ZD (do višine (celotne) vrednosti prejete pomoči), v ZSVarPre-E določil drugače, na način, ki je za dediče manj obremenjujoč (kar je razumeti kot izraz socialne države, 2. člen Ustave Republike Slovenije), bi bila drugačna razlaga v nasprotju z namenom zakonodajalca.

8.7. Odločitev, sprejeta v sklepu VSRS, na katerega se sklicuje pritožnica, je bila sprejeta v času, ko omejitev dedovanja za varstveni dodatek in denarno socialno pomoč še ni bila urejena s posebnim predpisom (9. člen ZSVarPre-E). Pomembni razlikovalni okoliščini sta še, da je v primeru, ki ga je obravnavalo VSRS, omejitev dedovanja nastopila zaradi plačevanja institucionalnega varstva (in ne zaradi prejete denarne socialne pomoči, ki je namenjena socialno najranljivejšemu delu prebivalstva) in da je bila v obdobju, v zvezi s katerim je VSRS odločalo, zelo visoka inflacija.

9.8. Ker torej pritožbeni razlogi, na katere se sklicuje pritožnica, kot tudi ne razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je višje sodišče na podlagi druge točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v povezavi s 163. členom ZD pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

-------------------------------

1

Primerjaj VSL sklep I Cp 295/2020 z dne 17. 4. 2020 in VSL sklep I Cp 3216/2015 z dne 3. 2. 2016.