Jedro

Predlagateljica je v predlogu za zadnjih šest mesecev resda podala skope trditve o doživetem nasilju, vendar bi moralo po oceni višjega sodišča sodišče prve stopnje zadnje dogodke, ki jih zatrjuje predlagateljica (gibanje nasprotnega udeleženca po mestu in zadrževanje po lokalih na način, da lahko spremlja gibanje predlagateljice, grožnja ob menjavi imena in priimka na nabiralniku), ocenjevati tudi v povezavi s preteklimi dogodki, ki jih prav tako zatrjuje (da je bila med drugim večkrat žrtev fizičnega in psihičnega nasilja s strani nasprotnega udeleženca ter deležna posrednih ali neposrednih groženj s smrtjo, saj nasprotni udeleženec poseduje pištolo). Odločitev o zavrnitvi predlaganih ukrepov je zato preuranjena, saj bi moralo sodišče prve stopnje, zlasti glede na naravo postopka po ZPND, ki je v celoti usmerjen v zaščito žrtev, poskrbeti, da bi predlagateljica predlog dopolnila z vsemi odločilnimi dejstvi tudi glede zadnjih dogodkov, ki jih je opisala le splošno.

Časovna oddaljenost datuma, odkar predlagateljica ne biva več v stanovanju, ne omogoča izreka ukrepa po 21. členu ZPND, ki ureja prepustitev stanovanja v skupni rabi; torej stanovanja, v katerem žrtev še živi ali je živela pred kratkim. Namen varstva po 21. členu ZPND je v tem, da se je v primeru iz stanovanja v skupni rabi (ne glede na lastniška ali druga razmerja) dolžan umakniti nasilnež in ne žrtev; gre za reševanje akutne situacije. V obravnavani zadevi pa predlagateljica in nasprotni udeleženec ne živita več skupaj že od septembra 2011, uporabo stanovanja po tem času pa sta dogovorila.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v delu, ki se nanaša na izrek ukrepov po prvem odstavku 19. člena ZPND, in sicer, da se nasprotnemu udeležencu za 12 mesecev prepove: - približati vsakokratnemu stanovanju, v katerem živi predlagateljica in zadrževati se na razdalji, manjši od 200 m od vsakokratnega stanovanja, v katerem živi predlagateljica, torej tudi približanje stanovanjski hiši na naslovu A. 1, N., kjer ima predlagateljica začasno bivališče, stanovanjski hiši na naslovu B. 2, D., kjer prebivajo starši oškodovanke, ki jih redno obiskuje in družbi X, d. o. o., N. s sedežem ..., N., kjer je predlagateljica zaposlena, vse od 25. 3. 2023 od 14.40 ure dalje za obdobje 12 mesecev; - zadrževati in približevati se vsakokratnim krajem na razdaljo, manjšo od 200 m, kjer se predlagateljica redno nahaja; - navezovati stike s predlagateljico na kakršnikoli način, vključno s sredstvi za komunikacijo na daljavo in tudi preko tretjih oseb; - vzpostaviti vsakršno srečanje s predlagateljico, zlasti pa se ji približati na razdaljo, manjšo od 200 m. II. Pritožba se v delu, ki se nanaša na izrek ukrepov po 21. členu ZPND, in sicer, da je nasprotni udeleženec dolžan prepustiti predlagateljici v posest stanovanje na naslovu C. 3, N., v 3. etaži z oznako 4. E in pomožni prostor v 1. etaži z oznako 1. E, vse vpisano v podložku številka ... k. o. ..., zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Odločitev sodišča prve stopnje**

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice, da se nasprotnemu udeležencu za dobo 12 mesecev izreče prepoved približevanja na razdaljo 200 m stanovanju, v katerem predlagateljica živi, stanovanju, kjer prebivajo njeni starši in gospodarski družbi, kjer je zaposlena. Prav tako je zavrnilo predlog za prepoved navezovanja stikov in srečanj s predlagateljico ter predlog, da se ji prepusti v posest stanovanje na naslovu C. 3 v N. za dobo 12 mesecev. Odločilo je, da predlagateljica sama krije stroške postopka.

**Povzetek pritožbenih navedb**

2. Predlagateljica izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izrek predlaganih ukrepov po ZPND, oziroma, podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Izpostavlja, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil zadnji fizični kontakt med predlagateljico in nasprotnim udeležencem dne 5. 9. 2022, ko ji je ta zagrozil, da jo bo obiskal in ji pokazal, česa je sposoben, netočna. Iz podatkov v spisu, konkretno zapisnika o sprejemu ustne ovadbe z dne 9. 3. 2023, izhaja, da je nasprotni udeleženec dne 22. 2. 2023 prihitel do predlagateljice in ji zagrozil, da bo že še videla svoje. Dne 25. 2. 2023 je predlagateljica prejela tudi sms s strani nasprotnega udeleženca, da je pravkar zamenjal ključavnico in da lahko vrže ključ v smeti ter nato dne 3. 3. 2023 sms, da ne bo dočakala penzije. Nadalje je potrebno upoštevati, da policija pri hišni preiskavi, ki je bila opravljena dne 10. 3. 2023 pri nasprotnem udeležencu, orožja, ki ga poseduje in s katerim je grozil predlagateljici, ni našla. Prepoved približanja predlagateljici po sklepu naslovnega sodišča opr. št. I Kpd 000/2023 z dne 10. 3. 2023 je bila izrečena na podlagi tehtne presoje vseh predloženih dokazov in listin v spisu ter tudi mnenja CSD o visoki stopnji ogroženosti predlagateljice. Nasprotni udeleženec jo še vedno posredno ali neposredno nadzoruje. Po vložitvi predloga je tudi izvedela, da je nasprotni udeleženec med drugim, v času prepovedi približanja, kot upokojenec z Zavodom za kulturo gibanja dne 20. 3. 2023 sklenil pogodbo o opravljanju začasnega ali občasnega dela upokojencev za čas od 1. 4. 2023 do 30. 9. 2023, za delo v Tenis centru ... V tem centru predlagateljica večkrat tedensko igra tenis, kar je nasprotnemu udeležencu znano. Navedeno ravnanje nasprotnega udeleženca, da si je uredil delo na kraju, ki ga predlagateljica najmanj dvakrat tedensko obiskuje, in to v času, ko mu je bila po sklepu naslovnega sodišča podaljšana prepoved približanja, dokazuje, da z zalezovanjem predlagateljice ne namerava prenehati. Dokazuje tudi navedbo predlagateljice o njenem nadziranju in opazovanju, ki jo je sodišče štelo za neizkazano. Predlagateljica je bila prisiljena na naslovu trenutnega bivališča dne 11. 3. 2023 montirati varnostne kamere. Dne 10. 3. 2023 je nasprotni udeleženec okoli 20.00 ure klical tudi sina in ga vznemiril, posredno pa tudi predlagateljico, zaradi česar je morala kontaktirati svojo psihologinjo. Utemeljenost predloga dokazuje z naknadno predloženimi dokazi, sms sporočili nasprotnega udeleženca, fotografijo montirane varnostne kamere in kopijo pogodbe o opravljanju občasnega dela za nasprotnega udeleženca z dne 20. 3. 2023. Predlaga zaslišanje psihologinje F. F. o ustrahovanju predlagateljice in njenem psihičnem stanju zaradi tega, ter zaslišanje direktorja Zavoda ... G. G., glede zaposlitve nasprotnega udeleženca.

**Presoja utemeljenosti pritožbe** _3. Glede predlaganih ukrepov po 19. členu ZPND_

4. Sodišče prve stopnje je kot eno bistvenih okoliščin, zaradi katere je podani predlog za izrek ukrepov po 19. in 21. členu ZPND zavrnilo (kot prepoznega), štelo to, da naj bi iz opisa predlagateljice o ravnanjih nasprotnega udeleženca izhajalo, da je bil zadnji osebni stik med njo in nasprotnim udeležencem dne 5. 9. 2022, za dogajanja od takrat naprej pa je predlagateljica podala zgolj pavšalne in nekonkretizirane opise ravnanj nasprotnega udeleženca, ni pa pojasnila, na kakšen način naj bi jo imel pod nadzorom.

5. V četrtem odstavku 22. b člena ZPND je določeno, da mora biti predlog podan najkasneje v šestih mesecih, odkar je žrtev zadnjič utrpela telesno poškodbo, ali ji je povzročitelj nasilja prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. Predlagateljica je v predlogu za zadnjih šest mesecev resda podala skope trditve o doživetem nasilju, vendar bi moralo po oceni višjega sodišča sodišče prve stopnje zadnje dogodke, ki jih zatrjuje predlagateljica (gibanje nasprotnega udeleženca po mestu in zadrževanje po lokalih na način, da lahko spremlja gibanje predlagateljice, grožnja ob menjavi imena in priimka na nabiralniku), ocenjevati tudi v povezavi s preteklimi dogodki, ki jih prav tako zatrjuje (da je bila med drugim večkrat žrtev fizičnega in psihičnega nasilja s strani nasprotnega udeleženca ter deležna posrednih ali neposrednih groženj s smrtjo, saj nasprotni udeleženec poseduje pištolo). Odločitev o zavrnitvi predlaganih ukrepov je zato preuranjena, saj bi moralo sodišče prve stopnje, zlasti glede na naravo postopka po ZPND, ki je v celoti usmerjen v zaščito žrtev, poskrbeti, da bi predlagateljica predlog dopolnila z vsemi odločilnimi dejstvi tudi glede zadnjih dogodkov, ki jih je opisala le splošno. Konkretno, sodišče prve stopnje bi moralo s postavljanjem vprašanj ali na drug primeren način poskrbeti, da bi predlagateljica dopolnila predlog z odločilnimi dejstvi glede dogodka ob odstranjevanju imena in priimka s poštnega nabiralnika. Enako velja glede dogodkov, zaradi katerih sta bila izdana sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu I Kpd 000/2023, s katerim je bila potrjena odredba policijske postaje Novo mesto z dne 10. 3. 2023 in ukrep prepovedi približevanja podaljšan do vključno 25. 3. 2023 ter ocena ogroženosti, ki jo je izdelal Center za socialno delo, ki ju je predlagateljica priložila predlogu. Šele nato bi sodišče prve stopnje lahko sprejelo zaključke o njeni morebitni (ne) ogroženosti. Sodišče namreč v skladu s prvim odstavkom 22. a člena ZPND pri odločanju o ukrepih uporablja ZNP-1, kar mu omogoča uporabo bolj elastičnih procesnih metod.1 Glede na 5. člen ZPND, ki določa, da so organi in organizacije dolžni izvesti vse postopke in ukrepe, ki so potrebni za zaščito žrtev glede na stopnjo njene ogroženosti in zaščito njenih koristi in pri tem zagotoviti spoštovanje integritete žrtve, je tako sodišče, v okviru zaščite žrtev, nedvomno zavezano k večji aktivnosti kot v siceršnjih postopkih.2

6. Višje sodišče je glede na zgoraj obrazloženo pritožbi zato delno ugodilo in izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na ukrepe po 19. členu ZPND, razveljavilo in vrnilo v novo odločanje (tretja točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). Z drugačno odločitvijo (spremembo izpodbijanega sklepa) bi namreč nasprotnemu udeležencu vzelo pravico do ugovora (tretji odstavek 22. d člena ZPND). V novem postopku naj sodišče prve stopnje, upoštevaje hitro in sumarno naravo postopka po ZPND in odločanje s standardom verjetnosti, ponovno odloči o predlaganih ukrepih. Upošteva naj tudi, da so v postopkih odločanja o ukrepih po ZPND pritožbene novote, kadar gre za zaščito oseb iz 6. člena ZNP-1, dovoljene (prvi odstavek 22. a člena ZPND v povezavi s 34. členom ZNP-1).

_Glede predlaganega ukrepa po 21. členu ZPND_ Sodišče prve stopnje je, z enako obrazložitvijo kot glede ukrepov po 19. členu ZPND, zavrnilo tudi predlagani ukrep prepustitve stanovanja v skupni rabi. Višje sodišče je že pojasnilo, zakaj argumenti sodišča prve stopnje glede prekoračitve roka za vložitev ukrepov in (ne) izkazanosti nasilnih dejanj niso utemeljeni. Odločitev o zavrnitvi predloga za prepustitev stanovanja v skupni rabi je pravilna, vendar iz drugih razlogov. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedb v razveznem postopku ugotovilo, da se je predlagateljica iz skupnega bivališča odselila jeseni leta 2021 in da sta se z nasprotnim udeležencem dogovorila, da bo on ostal v stanovanju do maja 2022, nato pa bosta navedeno stanovanje prodala, saj gre za skupno premoženje. Teh ugotovitev predlagateljica v pritožbi ne izpodbija, iz vloženega predloga pa je tudi razvidno, da začasno stanuje drugje. Časovna oddaljenost datuma, odkar predlagateljica ne biva več v stanovanju, tako ne omogoča izreka ukrepa po 21. členu ZPND, ki ureja prepustitev stanovanja v skupni rabi; torej stanovanja, v katerem žrtev še živi ali je živela pred kratkim. Namen varstva po 21. členu ZPND je v tem, da se je v primeru iz stanovanja v skupni rabi (ne glede na lastniška ali druga razmerja) dolžan umakniti nasilnež in ne žrtev; gre za reševanje akutne situacije. V obravnavani zadevi pa predlagateljica in nasprotni udeleženec ne živita več skupaj že od septembra 2011, uporabo stanovanja po tem času pa sta dogovorila. Višje sodišče je zato in, ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), pritožbo v delu, ki se nanaša na predlog ukrepa po 21. členu ZPND, zavrnilo in ta del izpodbijanega sklepa potrdilo (druga točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

7. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

1 Glej prof. dr. Janez Šinkovec, mag. Boštjan Tratar, univ. dipl. iur: Zakon o nepravdnem postopku s komentarjem, vzorci in sodno prakso, založniška hiša Primath, Ljubljana, 2003, str. 27. 2 Podobno kot v primeru oseb po drugem odstavku 6. člena ZNP-1.