Jedro

Vprašanje, ali je objekt zgrajen v skladu z ustreznimi urbanističnimi predpisi, ni stvar denacionalizacijskega postopka in to tudi ne sodi v predhodno vprašanje, ki bi ga moral denacionalizacijski organ predhodno sam obravnavati ali prekiniti postopek, dokler ga ne reši pristojni organ. Ko na zemljišču torej stoji objekt, šteje to zemljišče za pozidano zemljišče, ne glede na zakonitost njegove gradnje ali dejstvo, ali je v uporabi.

Izrek

Tožba se zavrne. Zahtevek tožnice za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z odločbo št. ... z dne 25. 1. 2007 odločil, da se upravičenki A.A. in njenim v izreku navedenim članom vrne v naravi več parcel v k.o. A. (1. točka izreka), da neuveljavljeni deleži, ki predstavljajo 268/400, postanejo last Občine B. (2. točka izreka), da se zavezancem Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, Kmetijsko gozdarski zadrugi Sava in GG Gozdnemu gospodarstvu B., da zemljišča iz 1. točke izreka izročijo v upravljanje Agrarni skupnosti B. (3. točka izreka), da se zavrne zahteva za vračilo zemljišč s parcelno št. ... in ..., obe k.o. A. v delu, v katerem so danes parcelne št. ..., vse k.o. A.(4. točka izreka) in da so bili stroški postopka odmerjeni s posebnim sklepom (5. točka izreka). (Pri)tožniki so v pravočasno vloženi pritožbi zoper 4. točko izreka izpodbijane odločbe navedli, da niso bili stranka v geodetskem postopku odmere in zato niso mogli vplivati nanj in da je geodet že pred razpisano uro opravil meritve in zakoličbe, s katerimi pa se oni niso strinjali. Ni jim bil predložen elaborat o določitvi funkcionalnih zemljišč, pa tudi odločba GURS št. ... z dne 22. 11. 2006 jim ni bila vročena. Pritožniki prav tako nasprotujejo določitvi funkcionalnega zemljišča k objektom, zgrajenim brez potrebnih upravnih dovoljenj. Upravni organ prve stopnje je tako ravnal po navedbah pritožnikov nezakonito, saj jim je namesto, da bi sprožil ustrezne postopke za odstranitev teh objektov, določil funkcionalno zemljišče. Izpodbijano odločbo je potrebno odpraviti, ker pritožnik ni prejel elaborata o določitvi funkcionalnega zemljišča in se zato o njem ni mogel izjasniti in je iz tega razloga tudi potrebno odpraviti izpodbijano odločbo. Ker so bila zemljišča v času podržavljenja nezazidana kmetijska zemljišča, danes pa so na njih črne gradnje, takšne črne gradnje ne morejo predstavljati zakonite ovire za vračilo nepremičnin v naravi. Po mnenju pritožnikov v predmetnem postopku torej ne gre za oviro po 2. odstavku 32. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92 - odl. US, 13/93 - odl. US, 31/93, 24/95 - odl. US, 20/97 - odl. US, 76/98 - odl. US, 66/00, 66/00 - obv. razl., 11/01 - odl. US, 54-I/02 - odl. US; v nadaljevanju ZDen), saj ne gre za podržavljena zazidana stavbna zemljišča, ampak so to še sedaj podržavljena nezazidana kmetijska zemljišča. Prav tako se pritožniki ne strinjajo z obsegom določitve funkcionalnega zemljišča igriščem za tenis in menijo, da je vrnitev v naravi mogoča, ne samo zaradi že navedenih razlogov, ampak tudi zato, ker gre za igrišča, ki so opuščena že več let. Funkcionalna zemljišča so določena v prevelikem obsegu, saj je teniško igrišče le površina obdana z mrežo, zemljišče zunaj te ograje pa za delovanje zemljišča ni potrebno.

Organ druge stopnje kot pritožbeni organ je po preverbi podatkov v elektronski zemljiški knjigi ugotovil, da je organ prve stopnje pravilno ugotovil, da je pri določenih parcelah podana ovira po določbi 3. odstavka 16. člena Zakona o denacionalizaciji, saj so vse navedene parcele v lasti fizičnih oseb. Parcela št. ... k.o. A. je vpisana v zemljiški knjigi kot pot in kot javno dobro in je za to parcelo torej podana ovira za vrnitev naravi po določbi 3. točke 1. odstavka 19. člena ZDen. Prav tako je za naslednji sklop parcel iz spisnih listin razvidno, da njihova vrnitev v naravi ni mogoča, saj so del Rekreacijskega centra C. in sicer na eni strani gre za gostišče z dvema baliniščema (parc. št. ... in ... obe k.o. A.), na drugi strani pa za tri teniška igrišča s funkcionalnim zemljiščem (parc. št. ..., vse k.o. A.). Funkcionalna zemljišča k vsem tem objektom ter vris samih objektov je v okviru denacionalizacijskega postopka izdelalo geodetsko podjetje B.B.B. d.o.o., D., ki ima dovoljenje za opravljanje geodetskih storitev, na podlagi njihovega elaborata pa je GURS, Območna geodetska uprava E., izdala odločbo o novi parcelaciji št. ... z dne 22. 11. 2006, ki je tudi že izvedena v katastru in zemljiški knjigi. Upravni organ druge stopnje ugotavlja, da je prvostopni organ pravilno ugotovil, da gre pri navedenih parcelah za športne objekte in za zazidano stavbno zemljišče in je tako podana ovira za vrnitev v naravi po določbi 2. odstavka 32. člena ZDen. Ista zakonska ovira za vrnitev v naravi je podana tudi za parcele št. ..., vse k.o. A., ki so tudi z navedeno geodetsko odločbo odmerjene poti in so torej tudi objekti ter pozidana stavbna zemljišča in je zato tudi za te parcele podana ovira za vrnitev v naravi po določbi 2. odstavka 32. člena ZDen. Pritožbeni organ pa tudi še ugotavlja, da je bila pritožnikom dne 23. 11. 2006 poslana v opredelitev skica terenske izmere ter določen rok 15 dni za podajo pripomb. Pritožniki so bili seznanjeni s postopkom odmere, kar izhaja tudi iz zapisnika o ustni obravnavi z dne 21. 3. 2006 in 9. 11. 2006 in jim je bila tako dana možnost izjasnitve v postopku. Pritožnikom pritožbeni organ še pojasnjuje, da upravni organ v postopku denacionalizacije ne ugotavlja, ali so objekti zgrajeni z gradbenim dovoljenjem ali brez njega, saj ZDen tega dodatnega pogoja ni določil in je zato upravni organ prve stopnje ravnal pravilno. Dodatno še pove, da je stavbno zemljišče tisto zemljišče, na katerem stoji objekt ter zemljišče, ki je potrebno za njegovo normalno rabo. Funkcionalno zemljišče je določal strokovnjak geodetske stroke, da pa je njegov obseg pravilno določen pa izhaja tudi iz aerofoto posnetka. Za obstoj ovire za vrnitev zemljišča v naravi tudi ni pomembno, ali je objekt v uporabi ali ne, ampak je pomembno le dejstvo, da objekt obstaja in je zemljišče torej pozidano.

Tožeča stranka je vložila tožbo, v katerem je ponovila razloge, ki jih je podala že v pritožbi zoper odločbo organa prve stopnje, da ni mogla kot stranka v postopku vplivati na postopek geodetske odmere nepremičnin, ki so predmet tega postopka, saj je geodet pred razpisano uro naroka že opravil meritve in zakoličbe, s katerimi se tožeča stranka ni strinjala. Elaborat o določitvi funkcionalnih zemljišč tožeči strani ni bil nikdar predložen. Zato tožeča stranka tudi ni prejela odločbe GURS, št. ... z dne 22. 11. 2006. Tožeča stranka nasprotuje določitvi funkcionalnega zemljišča objektom, ki so zgrajeni brez potrebnih upravnih dovoljenj. Prvostopni organ je s tem, ko ni preveril, če imajo objekti dovoljenja, napačno ugotovil dejansko stanje. Upravni organ bi moral sprožiti ustrezne postopke v zvezi z nezakonitimi gradnjami, ne pa da je saniral nezakonito stanje z določitvijo funkcionalnega zemljišča. Ker tožeča stranka ni prejela elaborata o določitvi funkcionalnega zemljišča, se o njem ni mogla izjaviti in bi že iz teh razlogov bilo potrebno izpodbijano prvostopno odločbo odpraviti. Črna gradnja po mnenju tožeče stranke torej ne more predstavljati ovire za vračilo nepremičnin v naravi. V času podržavljenja so bila zemljišča, na katerih so danes črne gradnje, kakor pravilno ugotavlja tudi upravni organ prve stopnje, nezazidana kmetijska zemljišča. Tak status imajo po mnenju tožeče stranke še danes in je vrnitev naravi mogoča in edina zakonita pot. Ne gre za oviro po 2. odstavku 32. člena ZDen, saj ne gre za podržavljena zazidana stavbna zemljišča. Tožeča stranka se ne strinja z obsegom določitve funkcionalnega zemljišča tenis igriščem in meni, da je možna vrnitev naravi že iz zgoraj navedenih razlogov pa tudi iz razloga, ker gre za opuščena igrišča. Določanje funkcionalnega zemljišča objektu, ki poleg tega da je črna gradnja, ne obratuje, je brez vsakršne potrebe in pravne podlage, prav tako pa je določeno v izrazito prevelikem obsegu. Tak obseg ni v skladu z merili in predpisi za določanje obsega funkcionalnih zemljišč, saj gre za specifično situacijo. Po mnenju tožeče stranke je teniško igrišče le z mrežo ali podobno ograjo obdana površina in je vsakršno zemljišče zunaj te ograje za delovanje igrišča povsem nepotrebno. Za redno rabo objekta bi torej zadostovale precej manjše površine. Drugostopni organ ni dovolj obrazložil svojih stališč. Zgolj dejstvo, da je funkcionalno zemljišče določal geodet, še ne pomeni, da je obseg funkcionalnega zemljišča določen pravilno in zakonito. Če bi upravni organ dejansko stanje hotel ugotoviti popolno in pravilno, bi moral tudi ugotavljati, ali so bili objekti zgrajeni z gradbenim dovoljenjem ali brez njega. Tega upravni organ ni storil. Tožeča stranka ne razume, kako lahko drugostopni organ, ki je državni organ, sanira nezakonitosti, ki bi jih sicer moral po uradni dolžnosti preganjati, to je, kot oviro za vračilo v naravi upoštevati črno gradnjo in ji še odmerja funkcionalno zemljišče. Tožeča stranka predlaga, da se po opravljeni javni obravnavi in ogledu na terenu tožbi ugodi in izpodbijana odločba odpravi in odloči tako, da se zahtevku upravičencev (4. točka izpodbijane odločbe) ugodi v naravi, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek in odločanje. Priglaša stroške postopka kot izhajajo iz stroškovnika.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo prerekala tožbene trditve in se sklicevala na obrazložitev izpodbijane odločbe, pri kateri je vztrajala in predlagala, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožnica je tožbo vložila po uveljavitvi Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu: ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06), ki v 5. odstavku 17. člena določa kot toženko Republiko Slovenijo, ki jo zastopa drugostopni organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek odločanja končan.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče ugotavlja, da je upravni organ prve stopnje v sporni denacionalizacijski zadevi ob strokovni pomoči geodetskega izvedenca ugotovil nove katastrske podatke za določene parcele, za katere je bila podana zahteva za denacionalizacijo in da so se ti podatki ugotovili v postopku parcelacije (Odl. US, U-I-205/98 z dne 12. 11. 1998, Odl US VII/2). Določitev funkcionalnega zemljišča na delu dosedanjih parcel namreč tudi pomeni parcelacijo. Z določitvijo funkcionalnega zemljišča, ki je bila potrebna zato, ker dela podržavljenega premoženja ni bilo mogoče vrniti v naravi, ker za to obliko denacionalizacije obstajajo ovire v smislu 2. odstavka 32. člena ZDen (funkcionalno zemljišče se namreč šteje za zazidano stavbno zemljišče, ki se ne vrača), se namreč posledično odloča o obliki in obsegu zemljišč, ki se v denacionalizacijskem postopku vračajo. Upravni organ je s sklepom določil izvedenca geodetske stroke, ki naj bi določil funkcionalno zemljišče k parcelam, ki so del rekreacijskega centra C. in njihova vrnitev v naravi ni mogoča (gostišče, dva balinišča, tri teniška igrišča) ter vris samih objektov. Sodišče ugotavlja na podlagi pregleda upravnih spisov, da iz zapisnikov o ustni obravnavi z dne 21. 3. 2006 in 9. 11. 2006 izhaja, da je bila tožeča stranka prisotna v postopku odmerjanja funkcionalnega zemljišča, da je bila seznanjena z elaboratom geodetskega podjetja, da je njen predstavnik podajal pripombe na skico in določitev parcel. Njen predstavnik je namreč izrecno izrazil strinjanje z odmero gostišča in tenis igrišč, pojasnjen pa mu je bil sistem odmere zemljišča za cesto. Prav tako je predstavnik tožeče stranke zavrnil možnost postavitve drugega izvedenca. Sodišče tako na tožnikov ugovor, da mu elaborat izvedenca in odločba GURS-a nista bili vročeni, ugotavlja, da je bila tožniku skica terenske izmere poslana v izjasnitev, da mu je bil določen rok za pripombe, da je njen predstavnik na obravnavi dne 9. 11. 2006 izrecno navedel, kaj v elaboratu mu ni všeč (str. 1066 upravnih spisov), torej je bil očitno seznanjen z njim. Drži, da tožniku ni bila vročena odločba GURSa, vendar je bila ta odločba izdana na podlagi prej omenjenega elaborata in skic terenskih izmer, ki jih je izdelalo geodetsko podjetje po naročilu upravnega organa, ki vodi denacionalizacijo in pri obravnavi in izdelavi katerega je sodelovala tudi tožeča stranka. Tožeča stranka ne navaja konkretnih ugovorov, v čem naj izdelan elaborat ne bi bil ustrezen, ampak le pavšalno navaja, da so funkcionalna zemljišča prevelika. Geodet je že na obravnavi tožeči stranki pojasnil, da je elaborat izdelan na osnovi mapne kopije izpred 150 let, od takrat pa na spornem območju ni bilo nobene odmere več. Glede odmere zemljišča ob cesti pa je geodet tožeči stranki prav tako pojasnil, da je potrebno poleg odmere zemljišča za cesto odmeriti tudi cestni svet, ki je potreben za vzdrževanje ceste. Sodišče tako ugotavlja, da ugovori tožeče stranke v zvezi z nesodelovanjem v postopku odmere funkcionalnega zemljišča ter pavšalni ugovori v zvezi z velikostjo funkcionalnih zemljišč niso utemeljeni. Nadalje tožeča stranka ugovarja odmeri funkcionalnega zemljišča objektom, ki so bili zgrajeni brez upravnih dovoljenj. Sodišče ugotavlja, da sta upravna organa pravilno sledila obstoječi sodni praksi, ki določa, da za denacionalizacijo zazidanega stavbnega zemljišča ni pomembno, na kakšen način je bil objekt na njem zgrajen (z ustreznim gradbenim dovoljenjem ali brez njega), niti čigavo je bilo to zemljišče pred graditvijo objekta. Vprašanje, ali je objekt zgrajen v skladu z ustreznimi urbanističnimi predpisi, ni stvar denacionalizacijskega postopka in to tudi ne sodi v predhodno vprašanje, ki bi ga moral denacionalizacijski organ predhodno sam obravnavati ali prekiniti postopek, dokler ga ne reši pristojni organ (sodba VS RS, št. U1173/949 z dne 19. 3. 1997). Ko na zemljišču torej stoji objekt (dejansko vprašanje), šteje to zemljišče za pozidano zemljišče ne glede na zakonitost njegove gradnje ali na dejstvo, ali je v uporabi ali ne. V izogib ponavljanju razlogov sodišče potrjuje ugotovitve obeh upravnih organov glede podanih ovir za vračanje v naravi za različne parcele: za parcele, ki so v lasti fizičnih oseb po določbi 1. odstavka 19. člena ZDen, pri športnih objektih z njim pripadajočim zemljiščem ter pri z geodetsko odločbo odmerjenih poteh za oviro po določbi 2. odstavka 32. člena ZDen in za pot - javno dobro ovira po 3. točki 1. odstavka 19. člena ZDen. Glede na povedano je po presoji sodišča izpodbijana odločba upravnega organa pravilna in na zakonu utemeljena, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče ni sledilo pavšalnemu predlogu tožeče stranke za razpis glavne obravnave. Tožnik posebej ne predlaga kateri dokazi naj bi se na glavni obravnavi izvedli, sodišče pa ugotavlja, da so tožbeni ugovori enaki pritožbenimi, na katera je že odgovoril pritožbeni organ. Tožbene ugovore je ocenilo tudi sodišče in jih je prav tako zavrnilo kot neutemeljene.

Sodišče je zahtevek tožnice za povrnitev stroškov postopka zavrnilo v skladu z določbo 4. odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.