Jedro

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da toženka prek spleta ni pridobivala celovitih informacij v zvezi z vsemi delovnimi izkušnjami, ki izhajajo iz predloženega življenjepisa predlagane koordinatorke projekta, pač pa se je zadovoljila z informacijami iz zgolj specifičnih virov (spletnih socialnih omrežij LinkedIn in Facebook), neizkazane zanesljivosti, ki so vse usmerjene izključno v potrditev toženkinega stališča o tem, da zahtevane dvo- ali večletne neprekinjene delovne izkušnje predlagane koordinatorke niso izkazane. Kljub temu, da je toženka dejstva in okoliščine s tem v zvezi ugotavljala izven vsebine predložene prijave, tožnici obenem ni zagotovila možnosti, da bi se glede teh lahko pred izdajo izpodbijanega sklepa kakorkoli izjavila. Toženka je po presoji sodišča s tem kršila temeljno načelo materialne resnice ter načelo zaslišanja stranke (8. in 9. člen ZUP). V postopku je tako prišlo do bistvene kršitve pravil postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, dejansko stanje pa je bilo nepopolno ugotovljeno.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 54430-79/2020/12 z dne 16. 12. 2021, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 382,47 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višja stroškovna zahteva tožeče stranke se zavrne.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijanim sklepom v ponovljenem postopku po sodbi tega sodišča, I U 211/2021-13 z dne 21. 9. 2021, zavrnila tožničino vlogo (prijavo) na Javni razpis za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalcev zaradi epidemije COVID-19 in zmanjševanje njenih posledic (v nadaljevanju javni razpis).

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica pravočasno oddala formalno popolno vlogo, ki jo je toženkina strokovna komisija ocenila z 19 točkami (toženkina vloga je prejela maksimalno število točk po vseh merilih, razen po podmerilu "3.1 Izkušnje koordinatorja projekta", po katerem je prejela eno od dveh možnih točk). Strokovna komisija je ponoven pregled tožničine vloge opravila tako, da je opravila njen celovit preizkus, predvsem pa je ocenila življenjepis koordinatorke kot celote, skladno s pravnim mnenjem sodišča. V življenjepisu koordinatorke so navedene njene številne aktivnosti, ki pa jih niti sama ni štela med izkušnje, temveč med strokovne kompetence; že zato komisija teh izkušenj ni štela za relavantne. Poleg tega koordinatorka ni konkretizirala, katere aktivnosti je izvajala v okviru posamezne kompetence, v zvezi s čemer toženka opozarja na sodbo tega sodišča, IV U 152/2011, skladno s katero je na prijavitelju dokazno sredstvo, da svojo vlogo konkretizirano utemelji tako, da je iz nje razvidno, v kolikšni meri prijavljeni projekt izpolnjuje razpisne pogoje oziroma merila. V zvezi s strokovno kompetenco prostovoljnega dela pri Društvu ... koordinatorka ni zadostno opredelila obdobja trajanja strokovne kompetence, zato je toženka še dodatno preverila dejstva. Ob tem je ugotovila, da ima koordinatorka javno objavljen in dostopen profil na spletni strani LinkedIn, na katerem ima navedene tudi svoje izkušnje pri prostovoljnem delu. Iz objave na navedeni spletni strani je razvidno, da je kot prostovoljka pri Društvu ... opravljala delo v obdobju od oktobra 2015 do marca 2017, kar znese 1 leto in 6 mesecev. Obdobje izvajanja aktivnosti pri navedenem društvu in obdobje, ko je pridobivala (priznane) izkušnje v ..., si časovno ne sledita in tako ne gre za neprekinjene izkušnje. V zvezi z ostalimi strokovnimi kompetencami koordinatorke ni bilo navedeno časovno obdobje trajanja teh kompetenc, zato njihovo ocenjevanje ni bilo mogoče. V takšnih primerih prijavitelja ni mogoče pozvati na dopolnitev, prav tako dopolnjevanje vloge v tem delu ni dopustno, saj bi lahko vplivalo na drugačno razvrstitev prejetih vlog. Toženka se opredeljuje še do ostalih strokovnih kompetenc kooridinatorke. Razpis je predvideval sofinanciranje projektov do porabe sredstev. Vloga zadnjega izbranega prijavitelja je dosegla 19,67 točk, zato tožničini vlogi ni bilo ugodeno.

3.Tožnica se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo. Uveljavlja, da je bilo v zadevi nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, saj toženka ni upoštevala, da ima koordinatorka več kot dve leti neprekinjenih delovnih izkušenj. Posledično je bila po podmerilu 3.1 tožnici napačno dodeljena le ena namesto dveh točk. Iz življenjepisa koordinatorke izhaja, da ima ta med drugim izkušnje iz naslova prostovoljnega dela pri Društvu ..., in sicer od leta 2015 dalje. Toženka je tekom razpisnega postopka pojasnila, da se pri izkušnjah za koordinatorje upoštevajo vse neprekinjene izkušnje s področja pomoči ranljivim skupinam ter da se bodo upoštevale izkušnje s tega področja, pridobljene v okviru zaposlitve, dela prek avtorske/podjemne pogodbe, pripravništva, prostovoljstva ali drugih oblik dela. Čeprav so bile izkušnje navedene na zadnji strani življenjepisa, jih je bila toženka vseeno dolžna upoštevati, saj razpisna dokumentacija ne določa, kje morajo biti izkušnje navedene. Ne drži, da koordinatorka strokovnih kompetenc ni štela za izkušnje, tudi sicer pa je mnenje slednje za ocenjevanje prijav nerelavantno, saj je treba upoštevati razpisno dokumentacijo. Glede tega se je že opredelilo tudi sodišče. Nikjer iz razpisne dokumentacije tudi ne izhaja, da bi koordinatorka morala določene izkušnje podrobno opisati; tudi glede tega toženka ni sledila mnenjem sodišča iz sodbe. Sodba tega sodišča, IV U 152/2011, je za predmetno zadevo nerelavantna, saj se v predmetnem primeru tožnici ne očita, da ni mogoče preveriti, ali njen projekt izpolnjuje razpisne pogoje. Omenjena sodba pa ne zavzema stališča, da mora biti vsaka kompetenca podrobno specificirana oz. obrazložena.

4.Čeprav iz življenjepisa koordinatorke izhaja, da je delo pri Društvu ... opravljala od leta 2015 dalje (in ga je tudi v času vložitve prijave), je toženka upoštevala tudi podatke s profila LinkedIn. Pri tem ni razvidno, da gre dejansko za podatke s profila koordinatorke, izpis iz portala ni priložen, izpodbijanega sklepa pa tako ni mogoče preizkusiti. Splošno je znano, da so podatki na tovrstnih portalih lahko neverodostojni ali neposodobljeni. Tožnica je vložila popolno vlogo, toženka pa bi morala upoštevati podatke iz nje in ne iz spletnega profila ene izmed oseb, navedenih v prijavi. Če je toženka to že storila, bi morala upoštevati vse javno dostopne podatke, ki se nanašajo na aktivnosti koordinatorke, ne pa zgolj nekaterih. Enako velja v zvezi s toženkinim preverjanjem podatkov o delavnici projekta ... prek spletne strani Facebook, ki ne predstavljajo verodostojnih podatkov. Strokovna komisija je pri pridobivanju podatkov s spleta ravnala izrazito selektivno in je pri nekaterih kompetencah dejstva glede trajanja preverjala sama, pri drugih pa ne (čeprav obdobje trajanja v življenjepisu pri obojih ni bilo navedeno). V skladu z ustaljeno sodno prakso javni razpis predstavlja materialni okvir odločanja, ki ga mora organ upoštevati pri odločanju o prijavah (sklep Vrhovnega sodišča, X Ips 299/2014 z dne 18. 9. 2014, sodba naslovnega sodišča, I U 945/2015 z dne 16. 2. 2016). S samovoljnim iskanjem informacij izven materialnega okvira je organ kršil načelo zakonitosti v upravnem postopku (6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP) ter načeli varstva pravic strank in javnih koristi (7. člen ZUP) ter materialne resnice (8. člen ZUP). Kršene so bile tudi ustavne pravice iz 14., 22., 23. in 25. člena Ustave, kot tudi 2. člen Ustave v povezavi z navedenimi kršitvami.

5.Koordinatorka zahtevane delovne izkušnje izkazuje izkazuje s prostovoljnim delom pri Društvu ... (od leta 2015), projektnim delom pri ..., delom vzgojiteljice predšolskih otrok s posebnimi potrebami (od leta 2019) ter delom psihoterapevtke pri tožnici (od 1. 3. 2020 dalje). Poleg tega koordinatorka že od leta 2017 opravlja prostovoljno delo pri tožnici, pri čemer pričetek tega dela iz življenjepisa ne izhaja, bi pa toženka to lahko ugotovila z vpogledom na tožničino spletno stran. Tožnica dalje podrobneje pojasnjuje izkušnje koordinatorke pri Društvu ... in pri tožnici. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in v zadevi meritorno odloči tako, da njeni vlogi na javni razpis ugodi, podredno, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. V obeh primerih sodišču predlaga tudi, da toženki naloži plačilo njenih stroškov postopka.

6.Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijanega sklepa. Pojasnjuje, da je upoštevala vse relavantne delovne izkušnje koordinatorke do 20. 7. 2020. Upravno sodišče se v sodbi, I U 211/2021, ni opredelilo, koliko delovnih izkušenj ima koordinatorka projekta, temveč je toženki naložilo zgolj, da se mora opredeliti tudi do izkušenj na zadnji strani življenjepisa. Sklicevanje na delovne izkušnje koordinatorke pri tožnici predstavlja nedovoljeno tožbeno novoto, saj tožnica v predloženem življenjepisu koordinatorke ni navedla časovnega obdobja trajanja prostovoljnega dela pri tožnici. Naknadno svoje prijave zato ne more vsebinsko popravljati na način, da dodatno pojasnjuje in dokazuje, kako izpolnjuje podmerilo 3.1. Toženka se s tem v zvezi ponovno sklicuje na sodbo, IV U 152/2011. Nedovoljena tožbena novota so tudi navedbe tožnice glede izkušenj koordinatorke pri Društvu ... Predlagan vpogled na spletno stran tožnice glede angažiranja koordinatorke pri tej bi lahko imel za posledico drugačno razvrstitev tožničine prijave glede na preostale vloge, kar bi bilo v neskladju s pravili javnega razpisa. Zavrača očitke o tem, da ni mogoče preizkusiti obrazložitve v delu, ki se nanaša na LinkedIn profil koordinatorke, saj je ta javno objavljen in prosto dostopen. Navedbe o neverodostojnosti in nepopolnosti podatkov na spletnih profilih so splošne in nekonkretizirane. LinkedIn profil koordinatorke je pregledno in sistematično urejen ter posodobljen. Glede navedb, da toženka ne sme samovoljno iskati določenih informacij iz neverodostojnih virov, toženka odgovarja, da tožnica ni izkazala neverodostojnosti podatkov na profilu LinkedIn glede trajanja prostovoljskega dela koordinatorke. Glede očitkov o kršitvi določb ZUP in Ustave toženka pojasnjuje, da tožnica ni zadostno opredelila obdobja trajanja prostovoljskega dela koordinatorke, zato je komisija dodatno preverila dejstva, pomembna za izdajo sklepa. Podlago za preverjanje podatkov v prijavah strokovni komisiji daje 139. člen ZUP. Toženka izpostavlja še, da po stališčih iz ustaljene sodne prakse sodišče ni upravičeno presojati primernosti strokovne presoje kriterijev, pač pa lahko odločitev toženke odpravi le, če je njena argumentacija očitno nerazumna.

7.Tožnica v nadaljnji pripravljalni vlogi vztraja pri dosedanjih stališčih. Navedbe toženke, da naj bi iz življenjepisa koordinatorke izhajali pomanjkljivi podatki, so neutemeljene in zavajajoče, saj iz tega jasno izhaja, da ima več kot dve leti neprekinjenih delovnih izkušenj s področja pomoči ranljivim skupinam. Strokovna komisija je neenako upoštevala enako relavantne izkušnje znotraj istega življenjepisa in glede njih odločala različno. S tem ko je organ samovoljno, izven materialnih okvirjev in popolnoma selektivno pridobival in ocenjeval pridobljene podatke zgolj ene osebe, navedene na prijavi, je kršil tožničino pravico do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave, tožnico pa je prikrajšal za pošten postopek.

8.Toženka v nadaljnji pripravljalni vlogi zatrjuje, da je delovala skladno z napotilom sodišča. Dokazno breme izpolnjevanja izkazovanja izpolnjevanja razpisnih pogojev je bilo na tožnici. Toženka se strinja, da je tožnica predložila formalno popolno vlogo, hkrati pa vztraja, da iz življenjepisa koordinatorke ne izhaja, da ima več kot dve leti neprekinjenih delovnih izkušenj s področja pomoči ranljivim skupinam. Časovne opredelitve "od leta 2015 dalje" ni mogoče razumeti le na način, da je prostovoljno delo v času oddaje prijave še trajalo. Z dodatnim preverjanjem podatkov na družbenih omrežjih je toženka želela delovati v korist tožnice in celostno upoštevati življenjepis koordinatorke, 7. člena ZUP ni kršila, upoštevala je načelo proste presoje dokazov. Toženka pojasnjuje še predmet in namen javnega razpisa, ter izpostavlja, da so morale biti aktivnosti zaključene do 31. 12. 2021. Z morebitno sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju namena in ciljev javnega razpisa ne bi bilo več mogoče doseči, zato tožničini vlogi tudi iz navedenega razloga ni mogoče ugoditi.

9.Tožnica v drugi pripravljalni vlogi vztraja pri svojih stališčih in ta dodatno utemeljuje. Opozarja na prakso Vrhovnega sodišča (sklep I Up 118/2017 z dne 31. 5. 2017), skladno s katero morebitna predhodna razdelitev vseh sredstev iz javnega razpisa ne more predstavljati ovire za izvršitev pravnomočne sodne odločbe, v kolikor bi tožnica uspela v upravnem sporu. V takšnem primeru je sredstva treba zagotoviti skladno z določbami vsakokratnega zakona, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, ki ureja poravnavanje obveznosti na podlagi pravnomočnih sodb in dokončnih upravnih odločb.

10.Toženka v drugi pripravljalni vlogi vztraja pri svojih stališčih in ta dodatno utemeljuje. Izpostavlja, da v primeru prostovoljskega dela skladno z Zakonom o prostovoljstvu (ZProst) ne gre za neprekinjene delovne izkušnje, v zvezi s čemer se sklicuje na statistični podatek o povprečnih urah dela prostovoljcev v letu 2021. Tožnica je bila v vpisnik prostovoljskih organizacij vpisana z dnem 7. 10. 2016. Toženka iz navedenih razlogov te strokovne izkušnje ni mogla obravnavati enako kot delovnih izkušenj vzgojiteljice. Toženka je v odgovorih na vprašanja tekom postopka večkrat poudarila, da ustreznost izkušenj koordinatorja ocenjuje strokovna komisija v okviru ocenjevanja vlog in da to ne more biti predmet vprašanj potencialnih prijaviteljev oz. odgovorov na ta. Tudi ocena, katero prostovoljstvo je relavantno in naj se upošteva, je bila prepuščena strokovni komisiji.

K I. točki izreka

11.Tožba je utemeljena.

12.V zadevi je spor glede zakonitosti izpodbijanega sklepa, s katerim je toženka zavrnila tožničino vlogo, podano na javni razpis, in sicer iz razloga, ker je bila ocenjena z manjšim številom točk kot vloge, sprejete v sofinanciranje (glede na razpoložljiva finančna sredstva). Konkretno je med strankama sporno ocenjevanje tožničine vloge po podmerilu 3.1 Izkušnje koordinatorja projekta, po katerem je ta prejela eno od možnih dveh točk. Tožnica meni, da bi po tem podmerilu njena vloga morala biti ocenjena z dvema točkama, pri čemer se v bistvenem sklicuje na neupoštevanje izkušenj predlagane koordinatorke, pridobljenih s prostovoljnim delom pri Društvu ... (pa tudi drugih delovnih izkušenj). Toženka se s tem ne strinja, saj meni, da predlagana koordinatorka projekta ne izkazuje neprekinjenih delovnih izkušenj v trajanju dveh let.

13.Razpisna dokumentacija predmetnega javnega razpisa je v okviru merila 3. Usposobljenost za izvedbo projekta (med drugim) določala podmerilo 3.1 Izkušnje koordinatorja projekta. Po tem podmerilu je bila z dvema točkama ocenjena vloga, v kateri je bil predlagan koordinator projekta z dvema letoma ali več neprekinjenih izkušenj, z eno točko pa vloga, v kateri je bil predlagan koordinator projekta z enim letom izkušenj. Vloge, v katerih je bil predlagan koordinator projekta z manj kot enim letom izkušenj, točk po tem podmerilu niso prejele.

14.Sodišče s tem v zvezi najprej pojasnjuje, da je s sodbo, I U 211/2021 z dne 21. 9. 2021, odpravilo predhodno izdani sklep, s katerim je toženka zavrnila tožničino prijavo na javni razpis, in sicer iz razloga, ker tedaj izpodbijanega sklepa ni bilo mogoče preizkusiti. V obrazložitvi sodbe je sodišče ob tem med drugim zapisalo, da iz razpisne dokumentacije predmetnega javnega razpisa ne izhaja nikakršna posebna zahteva, kako je moral prijavitelj na javnem razpisu navesti izkušnje koordinatorja projekta, kot tudi ne zahteva, da bi moral prijavitelj določeno (prostovoljno) delo koordinatorja projekta v njegovem življenjepisu navesti v rubriki o delovnih izkušnjah in da bi moral to (prostovoljno) delo tudi podrobneje opisati. Po presoji sodišča v navedeni sodbi to pomeni, da bi morala toženka v obravnavani zadevi upoštevati življenjepis koordinatorke projekta kot celoto in na njegovi podlagi ugotoviti, koliko izkušenj ima slednja.

15.Toženka se je v ponovljenem postopku (kot to izhaja iz izpodbijanega sklepa) v zvezi z ocenjevanjem tožničine prijave po podmerilu 3.1 Izkušnje koordinatorja projekta opredelila do celotnega življenjepisa predlagane koordinatorke projekta, tj. tudi do delovnih izkušenj, kot po zatrjevanju tožnice izhajajo iz rubrike "strokovne kompetence" v predloženem življenjepisu. Tudi v ponovljenem postopku pa je toženka ugotovila, da za predlagano koordinatorko projekta ni izkazano, da bi imela dve ali več let neprekinjenih izkušenj.

16.Toženka v zvezi z izkušnjami, kot izhajajo iz rubrike "strokovne kompetence" v predloženem življenjepisu, najprej izpostavlja, da koordinatorka sama teh ni štela za delovne izkušnje, zato jih za relavantne izkušnje ni štela niti toženkina komisija. Sodišče s tem v zvezi ponavlja stališče, podano že v sodbi I U 211/2021 z dne 21. 9. 2021, da iz razpisne dokumentacije predmetnega javnega razpisa ne izhaja nikakršna posebna zahteva, kako je moral prijavitelj na javnem razpisu navesti izkušnje koordinatorja projekta. Ob upoštevanju navedenega toženka nima podlage za upoštevanje zgolj delovnih izkušenj, ki so na življenjepisu koordinatorke navedene v rubriki "delovne izkušnje", pač pa mora upoštevati vse delovne izkušnje, ki izhajajo iz kateregakoli dela življenjepisa. Toženkine domneve o tem, zakaj je koordinatorka življenjepis oblikovala tako, kot ga je, na navedeno nimajo nobenega vpliva. Ne glede na navedeno sodišče ponavlja že zapisano ugotovitev, da se je toženka v nadaljevanju izpodbijanega sklepa vsebinsko opredelila tudi do izkušenj, kot izhajajo iz rubrike "strokovne kompetence", s čemer je upoštevala napotek sodišča iz predhodno izdane sodbe.

17.Toženka v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da tožnica ni konkretizirala, katere aktivnosti je izvajala v okviru posamezne strokovne kompetence, v zvezi s čemer se sklicuje na sodbo tega sodišča, IV U 152/2011. Sodišče tudi v predmetni zadevi potrjuje stališče, izraženo v navedeni sodbi, da je vsak prijavitelj na javni razpis dolžan svojo prijavo pripraviti tako, da iz nje izhajajo informacije, ki so potrebne za presojo izpolnjevanja razpisnih pogojev ter vrednotenje prijave po razpisnih merilih. Vendar pa je ob tem treba upoštevati tudi, da mora biti nabor informacij in dokazil, ki jih mora v svoji prijavi navesti oziroma predložiti prijavitelj, jasno in nedvoumno določen v razpisni dokumentaciji, prijaviteljem pa informacij oziroma dokazil, ki niso bili izrecno zahtevani, ni treba navajati oziroma prilagati. V konkretni zadevi iz razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi v zvezi z izkazovanjem delovnih izkušenj predlaganega koordinatorja prijavitelji morali posredovati kakršnekoli posebej opredeljene informacije. Kolikor je mogoče sklepati, da bo toženka te ugotavljala na podlagi zahtevanega življenjepisa koordinatorja, pa iz razpisne dokumentacije ne izhaja zahteva, da bi morali prijavitelji te v življenjepisu kakorkoli podrobneje opisati. Ob tako oblikovani razpisni dokumentaciji od prijaviteljev ni mogoče zahtevati, da bi morali v prijavi posredovati podrobne informacije ali dokazila o delovnih izkušnjah predlaganega ključnega osebja, pač pa je zadostovala že navedba minimalnega nabora informacij, ki omogočajo vrednotenje prijave po obravnavanem merilu.

18.Sodišče sodi, da iz predloženega življenjepisa predlagane koordinatorke projekta tak obseg informacij izhaja tudi v zvezi s spornimi izkušnjami prostovoljnega dela koordinatorke pri Društvu ... Iz opisa s tem povezanih izkušenj namreč izhaja, da je koordinatorka pri omenjenem društvu opravljala "prostovoljno delo" in izvajala "delavnice za uporabnike (terapevtska skupnost)", pri čemer je to delo opravljala "od 2015 dalje". Ker v življenjepisu ni naveden zaključek opravljanja tega dela (za razliko od ostalih izkušenj oz. kompetenc na življenjepisu, ki so podane na način navedbe točno določenega leta ali obdobja njihovega pridobivanja), je logičen zaključek, da je koordinatorka to delo opravljala tudi še v času oddaje prijave na javni razpis, tj. v letu 2020.

19.Toženka je tekom upravnega spora uveljavljala, da v primeru prostovoljskega dela skladno z ZProst zaradi bistveno manjšega obsega dela ne gre za neprekinjene delovne izkušnje. Sodišče s tem v zvezi najprej ugotavlja, da toženka v izpodbijanem sklepu navedenega ni navajala kot razlog za neupoštevanje izkušenj, ki jih je koordinatorka pridobila pri Društvu ..., v fazi upravnega spora pa razlogov izpodbijanega upravnega akta ne more širiti. Ne glede na navedeno sodišče pojasnjuje, da je toženka tekom postopka javnega razpisa podala več pojasnil, s katerimi je razlagala vsebino razpisne dokumentacije in ki jih je posledično potrebno šteti za del vsebine razpisnih pogojev predmetnega javnega razpisa. V okviru podanih pojasnil je tako 10. 7. 2020 na izrecno vprašanje, "Glede kriterija izkušenj za koordinatorja ali se to upoštevajo raznovrstne izkušnje (študentsko delo, prostovoljno delo itd.)?", podala naslednji odgovor: "Pri izkušnjah za koordinatorje se upoštevajo vse neprekinjene izkušnje iz področja pomoči ranljivim skupinam." Na vprašanje, "Zanima nas, kaj zajema 2 leti izkušnje koordinatorja projekta s področja ranljivih skupin; - ali se šteje to, da je kandidatka delala 2 leti po 4 ure na dan ali je potrebno, da ima izkušnje v obsegu 2088 ur x 2 leti? - naša kandidatka je delala na področju ranljivih skupin v nevladni organizaciji kot prostovoljka, v šoli (kot volontersko pripravništvo in kot redno delo) in v zasebnem podjetju; ali se to šteje v izkušnje s področja ranljivih skupin?", pa je toženka dne 15. 7. 2020 podala naslednji odgovor: "Pri preverjanju usposobljenosti koordinatorja se bodo upoštevale njegove izkušnje s področja pomoči ranljivim skupinam, ki jih je pridobil v okviru zaposlitve, dela prek avtorske/podjemne pogodbe, pripravništva, prostovoljstva ali drugih oblik dela. Pri tem ni potrebno, da ima kandidat/ka izkušnje v obsegu 2088 ur/leto. Ustreznost izkušenj prijavitelja bo preverila strokovna komisija v okviru ocenjevanja vlog na podlagi pogojev za kandidiranje na javnem razpisu." Iz tako podanih odgovorov toženke po presoji sodišča jasno izhaja, da se bodo v okviru delovnih izkušenj upoštevale tudi izkušnje, pridobljene s prostovoljnim delom, kot tudi, da letni obseg opravljenih ur z vidika presoje ustreznosti delovnih izkušenj ni ključen. Tako oblikovano vsebino javnega razpisa mora toženka upoštevati tudi pri ocenjevanju prispelih prijav, toženkina drugačna stališča, izražena tekom upravnega spora, pa niso relavantna.

20.Ker so med strankama nesporne delovne izkušnje koordinatorke na delovnem mestu vzgojiteljice predšolskih otrok s posebnimi potrebami (od 1. 1. 2019 do 20. 7. 2020 - tj. do roka za predložitev prijav na javni razpis), iz predloženega življenjepisa pa izhajajo tudi njene delovne izkušnje, pridobljene s prostovoljnim delom pri Društvu ... od 2015 dalje (tj. tudi v času oddaje prijave na razpis), bi bilo (glede na navedbe prijavi) mogoče zaključiti, da predlagana koordinatorka izkazuje vsaj dve leti neprekinjenih delovnih izkušenj.

21.Vendar pa se v izpodbijanem sklepu toženka sklicuje še na preverjanje dejstev, ki ga je izvedla prek vpogleda na javno dostopne strani koordinatorke na socialnem omrežju LinkedIn (glede ostalih delovnih izkušenj pa še na omrežju Facebook). Iz tam podanih zapisov po ugotovitvah toženke izhaja, da je predlagana koordinatorka prostovoljno delo pri Društvu ... opravljala od oktobra 2015 do marca 2017; ker to obdobje ni zvezno s priznanim obdobjem dela koordinatorke kot vzgojiteljice (od 1. 1. 2019 dalje), po ugotovitvah toženke koordinatorka z navedenimi delovnimi izkušnjami dveh ali več let neprekinjenih delovnih izkušenj ne izkazuje.

22.Sodišče s tem v zvezi pojasnjuje, da je toženka prejete prijave upravičena preveriti tako z vidika njihove formalne popolnosti kot z vidika resničnosti v prijavah podanih navedb. Zgolj to, da iz informacij v prijavi (ki jih prijavitelji sicer predložijo pod kazensko in materialno odgovornostjo) izhaja domnevno izpolnjevanje postavljenih pogojev ali ustreznost merilom za vrednotenje prijav, toženke v ničemer ne onemogoča, da v postopku pregledovanja in ocenjevanja prijav pridobiva dodatne informacije (ugotavlja dejstva in okoliščine), ki se nanašajo na navedbe ali dokazila v predloženi prijavi, v kolikor na podlagi pridobljenih informacij ugotovi neresničnost podanih navedb ali predloženih dokazil, pa tudi ustrezno ukrepa (z zavrnitvijo prijave oz. ustreznim vrednotenjem te po merilih kot tudi z uveljavljanjem ustrezne odgovornosti prijavitelja). Dodatne informacije oz. pojasnila lahko toženka zahteva od prijavitelja, ravno tako pa jih lahko pridobiva tudi na druge načine - kot utemeljeno izpostavlja toženka, ji to, da lahko lahko med postopkom ves čas ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe, tudi o tistih, ki v postopku še niso bila navedena, namreč omogoča prvi odstavek 139. člena ZUP, ki ga v predmetni (javnopravni) zadevi toženka smiselno uporablja na podlagi 4. člena ZUP.

23.Vendar pa je tudi v položaju, ko pridobiva dodatne informacije (ugotavlja dodatna dejstva in okoliščine) v zvezi s prijavo, toženka dolžna zagotoviti spoštovanje vseh pravic, ki jih prijaviteljem dajejo predpisi, ki urejajo postopek javnega razpisa, nenazadnje pa tudi Ustava. V skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) mora toženka tako pridobivati celovite informacije, ki ji omogočajo popolno ugotovitev relavantnega dejanskega stanja, ne pa npr. zgolj informacij (dejstev in okoliščin), ki prijavitelju niso v korist. V specifičnem položaju, kot je konkretni, ko je toženka izvajala dokaze oziroma dejansko stanje v zvezi s tožničino prijavo ugotavljala sama, brez sodelovanja tožnice (in sicer z vpogledovanjem na javno dostopne spletne strani), na podlagi tako izvedenih dokazov oziroma ugotovljenih dejstev in okoliščin (in torej ne zgolj na podlagi prejete prijave) pa je izvedla tudi ocenjevanje tožničine prijave, pa mora toženka zagotoviti tudi, da se ima tožnica še pred sprejemom končne odločitve v zadevi možnost izjaviti o vseh (tako ugotovljenih) relavantnih dejstvih in okoliščinah. To toženki narekuje tako tožničina pravica do enakega varstva pravic iz 25. člena Ustave (na katero se tožnica v tožbi izrecno sklicuje), kot tudi temeljna načela ZUP, med njimi načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, kot izraz prej navedene ustavne pravice.

24.Sodišče sodi, da toženka spoštovanja navedenih pravic tožnice v predmetnem postopku ni zagotovila. Kot utemeljeno izpostavlja tožnica, iz izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da toženka prek spleta ni pridobivala celovitih informacij v zvezi z vsemi delovnimi izkušnjami, ki izhajajo iz predloženega življenjepisa predlagane koordinatorke projekta, pač pa se je zadovoljila z informacijami iz zgolj specifičnih virov (spletnih socialnih omrežij LinkedIn in Facebook), neizkazane zanesljivosti, ki so vse usmerjene izključno v potrditev toženkinega stališča o tem, da zahtevane dvo- ali večletne neprekinjene delovne izkušnje predlagane koordinatorke niso izkazane. Kljub temu, da je toženka dejstva in okoliščine s tem v zvezi ugotavljala izven vsebine predložene prijave, tožnici obenem ni zagotovila možnosti, da bi se glede teh lahko pred izdajo izpodbijanega sklepa kakorkoli izjavila. Toženka je po presoji sodišča s tem kršila temeljno načelo materialne resnice ter načelo zaslišanja stranke (8. in 9. člen ZUP). V postopku je tako prišlo do bistvene kršitve pravil postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, dejansko stanje pa je bilo nepopolno ugotovljeno.

25.Toženka v pripravljalnih vlogah uveljavlja še, da je javni razpis že zaključen, zato tožničini vlogi za sofinanciranje ni več mogoče ugoditi. Sodišče s tem v zvezi pojasnjuje, da vsakokratni Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (ZIPRS) vzpostavlja podlago za plačilo obveznosti na podlagi pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav. Tudi iz določil prvega odstavka 36. člena ZIPRS2324 (ki se nanaša na leti 2023 in 2024) tako izhaja, da se v primeru, če je med izvajanjem proračuna izdana sodna ali upravna odločba oziroma sklenjena poravnava, ki nalaga plačilo obveznosti, za katere v proračunu niso zagotovljene pravice porabe, za plačilo teh obveznosti lahko odpre nova proračunska vrstica, na katero se v skladu s predpisanimi postopki prerazporedijo pravice porabe neposrednega uporabnika. Navedbam toženke glede nezmožnosti financiranja tožničinega projekta tako ni mogoče slediti.

26.Po povedanem sodišče sodi, da je tožnica uspela izkazati, da je toženka v postopku kršila pravila postopka, v posledici tega pa je bilo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zadeve (2. in 3. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1).

27.Tožnica je v tožbi primarno predlagala, da sodišče odloči v sporu polne jurisdikcije in ugodi njeni prijavi na javni razpis. Sodišče predlogu tožnice ni sledilo. Na podlagi 65. člena ZUS-1 sme namreč sodišče meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. V obravnavanem primeru navedeni pogoji za meritorno odločanje po presoji sodišča niso podani. Ob tem sodišče izpostavlja tudi načelo delitve oblasti. S sojenjem v sporu polne jurisdikcije sodišče dejansko poseže v izvrševanje upravne funkcije, saj odloči namesto upravnega organa, s čimer poseže v izvršilno vejo oblasti1. Za takšno odločanje ima sicer podlago v citirani določbi 65. člena ZUS-1, vendar le pod zakonsko določenimi pogoji in omejitvami, ki pa v obravnavani zadevi po presoji sodišča niso izkazani.

28.Sodišče je zato, na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, tožbi ugodilo ter na podlagi četrtega odstavka istega člena izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek. Skladno s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 je v ponovnem postopku toženka vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. V kolikor bo v ponovljenem postopku toženka dejstva in okoliščine glede izpolnjevanja postavljenih pogojev oziroma ustreznosti predložene prijave merilom za vrednotenje ugotavljala izven vsebine predložene prijave, mora ta ugotavljati celovito, glede tako ugotovljenih dejstev in okoliščin pa mora pred ponovno odločitvijo o tožničini prijavi tej omogočiti izjavo.

29.Tožnica je v predmetni zadevi zahtevala izvedbo glavne obravnave. Sodišče ne glede na navedeno glavne obravnave skladno s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 ni opravilo, saj je bilo v zadevi že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

30.Sodišče je v skladu s prvim odstavkom 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) v zadevi odločilo po sodniku posamezniku.

K II. toči izreka

31.Tožnica je zahtevala povrnitev stroškov upravnega spora.

32.Izrek o stroških tožnice temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

33.Zadeva je bila rešena brez glavne obravnave (prvi odstavek 2. člena Pravilnika), tožnico pa je zastopala odvetniška družba, zato se ji priznajo stroški v znesku 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena v zvezi z drugo povedjo prvega odstavka 2. člena Pravilnika), povečano za 10% za pripravljalni vlogi tekom postopka (4. člen Pravilnika), vse povečano za 22% DDV (odvetniška družba je zavezanec za DDV), skupaj tako v znesku 382,47 EUR. Višjo stroškovno zahtevo tožnice je sodišče zavrnilo, saj za njeno priznanje v veljavnih predpisih ni najti podlage.

34.Toženka je dolžna tožnici stroške povrniti v 15 dneh od vročitve sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ)), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (Opomba 6.1: c) Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1)).

-------------------------------

1Glej: B. Domjan Pavlin v Zakonu o upravnem sporu s komentarjem, E. Kerševan (ur.), Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 390

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 237, 237/2, 237/2-3

Pridruženi dokumenti*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.