Jedro

Nezadovoljstvo stranke (tožnice) z delom drugega odvetnika v isti odvetniški pisarni po navedbi odvetnice, ki predlaga razrešitev, ne more šteti kot razlog (za razrešitev odvetnice) na strani tožnice kot upravičenke do BPP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1561/2019 z dne 29. 10. 2019 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (BPP) je z izpodbijano odločbo razrešil odvetnico A.A., ki je bila z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1561/2019 z dne 18. 7. 2019 določena za izvajanje BPP (I. točka izreka) ter namesto nje za izvajanje odobrene BPP določil odvetnika B.B. (II. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je bila tožnici, kot upravičenki, z odločbo Bpp 1561/2019 z dne 18. 7. 2019 v zvezi z izvršilnim postopkom I 3776/2015 določena odvetnica A.A.. Odvetniška pisarna A. je organu za BPP 21. 8. 2019 poslala elektronsko sporočilo, v katerem ga je opozorila, da je bil za izvajanje BPP iz njihove pisarne že v drugih zadevah določen odvetnik C.C., ki je prosil za razrešitev in je bil tudi razrešen, saj se je tožnica upirala obračunu stroškov in vsem odvetnikom njihove odvetniške pisarne očitala nevestno delo, kar je razvidno iz spisov Bpp 617/2017, Bpp 620/2017, Bpp 619/2017, Bpp 609/2017, Bpp 814/2016, Bpp 369/2018, Bpp 114/2017 in Bpp 116/2017. Poudarja, da se tožnica na dopis z dne 24. 9. 2019 o vlogi odvetnice A.A. za razrešitev do izdaje te odločbe ni izjavila. V nadaljevanju obrazložitve citira deseti odstavek 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in zaključuje, da obstaja objektivni razlog za razrešitev odvetnice.

2. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, saj le povzema razloge za razrešitev, ki jih je v dopisu navedla Odvetniška pisarna A.. Poudarja, da zgolj zapis, da je tožnica odvetnikom iz iste pisarne očitala nevestno delo, ne more biti razlog, zaradi katerega postavljena odvetnica ne more v redu opravljati svoje dolžnosti. Ta razlog niti ni konkretiziran in izpodbijana odločba ne vsebuje nobene obrazložitve o konkretnih očitkih nevestnega dela niti o tem, ali so bili upravičeni ali ne. Tudi glede upiranja obračunu stroškov v izpodbijani odločbi ni nobenega konkretnega zapisa. Upiranje obračunu stroškov je lahko tudi upravičeno. Pri tem izpostavlja, da ji je bila določena druga odvetnica kot prej postavljeni odvetnik. Sodišču predlaga, da po njenem zaslišanju izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu za BPP v ponovni postopek, toženki pa naloži povrnitev njenih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. V pripravljalni vlogi, ki jo je sodišču tožnica posredovala sama, opisuje celoten potek postopkov za odobritev BPP ter navaja, da sama mnenja o razrešitvi ni podala, saj ga organ za BPP ne upošteva in ga je po pravilu zmeraj uporabil "v svoj namen in zmeraj proti tožnici", da je odvetnika lahko razrešil z razlogi na tožničini strani. Poudarja, da razlogi za razrešitev niso na njeni strani, pač pa na strani tistega, ki se obveznosti očitno ogiba. Predlaga tudi zaslišanje prič: odvetnice A.A. ter svetovalcev za BPP D.D. in E.E.. Sodišču namesto odprave izpodbijane odločbe predlaga, da se razlogi, na podlagi katerih je prišlo do razrešitve, spremenijo ter se odloči, da so razlogi za razrešitev na strani organa za BPP oziroma na strani razrešene odvetnice in da se tožnici - upravičenki za BPP „v doglednem času odobri zaprošena pravna pomoč“.

4. Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

5. Tožba je utemeljena.

6. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je izdana na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP, po katerem postavljeni odvetnik lahko zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca; namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega. Če pristojni organ razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz desetega odstavka tega člena, se šteje, da upravičencu BPP ni bila odobrena; v tem primeru se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti BPP (enajsti odstavek 30. člena ZBPP).

7. Ureditev iz desetega in enajstega odstavka 30. člena ZBPP izhaja iz predpostavke, da mora biti za to, da odvetnik lahko v redu opravlja svoje delo, med prosilcem in odvetnikom vzpostavljen ustrezen odnos, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Ker se z BPP prosilcu zaradi njegovega slabega premoženjskega stanja omogoči pravna pomoč v breme javnih sredstev, se je prosilec dolžan obnašati odgovorno, kar pomeni, da je z odvetnikom, ki mu je dodeljen, dolžan sodelovati tako, da mu odvetnik lahko pomaga v najboljši meri. Ta dolžnost zajema tudi korekten in spoštljiv odnos do dodeljenega odvetnika, saj odvetnik brez tega svojega dela ne more v redu opravljati1. 8. Odločitev o razrešitvi odvetnika iz razlogov na prosilčevi strani ima za prosilca daljnosežne posledice, saj pomeni, da prosilec ob drugi razrešitvi odvetnika iz tega razloga izgubi pravico do dodeljene BPP za nazaj (od njene dodelitve), zaradi česar je poleg tega, da ne more več koristiti BPP, dolžan ob uporabi določb 43. člena ZBPP vrniti tudi že vso prejeto korist z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tako pomembne posledice uporabljenih določb ZBPP organu za BPP nalagajo posebej skrbno presojo razlogov za razrešitev odvetnika tako z vidika subjektivnih ravnanj prosilca in odvetnika, kakor tudi z vidika objektivnih okoliščin konkretnega primera2. 9. V obravnavani zadevi je organ za BPP štel, da gre za razloge na strani tožnice (v obrazložitvi izpodbijane odločbe se namreč sklicuje na določbo desetega odstavka 30. člena ZBPP), že samo s povzemanjem elektronskega sporočila Odvetniške pisarne A. z dne 21. 8. 2019, ne da bi se do razlogov, navedenih v tem elektronske sporočilu, opredelil kot razlogov, ki izhajajo iz ravnanj tožnice kot upravičenke do BPP. Pri čemer bi iz izpodbijane odločbe celo izhajalo, da med tožnico kot upravičenko do BPP in postavljeno odvetnico A.A. sploh (še) ni prišlo do nobenih stikov. Ob tem sodišče opozarja, da odvetnik samostojno opravlja svojo dejavnost. 10. Organ za BPP torej navedb odvetnice o subjektivnem nezadovoljstvu tožnice z delom drugega odvetnika v isti odvetniški pisarni in njegovimi storitvami ter izražanjem njenega nezaupanja v zastopanje drugega odvetnika in drugačen pogled na vodenje postopkov, kot organ za BPP povzema elektronsko sporočilo odvetniške pisarne v 3. točki obrazložitve izpodbijane odločbe, ni presodil, ampak le transformiral razloge iz navedenega elektronskega sporočila odvetniške pisarne na tožnico. To glede na ugotovljeno dejansko stanje pomeni napačno uporabo materialnega prava.

11. Nezadovoljstvo stranke (tožnice) z delom drugega odvetnika v isti odvetniški pisarni po navedbi odvetnice, ki predlaga razrešitev, tako po presoji sodišča ne more šteti kot razlog (za razrešitev odvetnice) na strani tožnice kot upravičenke do BPP.

12. Na tem mestu pa sodišče še dodaja, da samo subjektivno nezadovoljstvo z delom odvetnika, tudi kolikor ga upravičenec res občuti, ne more biti razlog za razrešitev odvetnika na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP, ki za prosilca, kot že navedeno, prinaša določene negativne posledice. Tudi dejstvo, da je tožnica v drugi zadevi, v kateri jo je zastopal drugi odvetnik iste odvetniške pisarne, vložila tožbo zoper odločitev o odmeri stroškov, samo po sebi ne pomeni, da so podani razlogi na tožničini strani, zaradi katerih (druga) odvetnica iste odvetniške pisarne ne more v redu opravljati svojih dolžnosti.

13. Toženka bi tako morala, ob uporabi desetega odstavka 30. člena ZBPP, razloge, ki jih je navedla odvetnica, vrednostno presoditi in ob uporabi načela materialne resnice ugotoviti, ali so razlogi, ki jih za svojo razrešitev navaja odvetnica, razlogi na strani upravičenke (tožnice). Ugotovitev konkretnih okoliščin v zvezi z opravljanjem dela odvetnice in ravnanji tožnice bi lahko šele pomenila, da so podani razlogi na tožničini strani, da konkretna odvetnica ne more v redu opravljati svojega dela in s tem posledično za odločitev o njeni razrešitvi.

14. Ker je bilo napačno uporabljeno materialno pravo, je izpodbijana odločba nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka tega člena vrnilo istemu organu v ponovni postopek. Organ mora nov upravni akt izdati v 30 dneh po prejemu te sodbe, pri tem pa je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

15. Sodišče je v skladu z določbami 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, ker dokazi, ki jih predlaga tožnica, glede na pojasnjeno za odločitev niso pomembni.

16. Odločitev o ugoditvi stroškovnemu zahtevku tožnice temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanem Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zato ji je skladno z določbo prvega odstavka 3. člena Pravilnika priznalo stroške v višini 285,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

1 Tako tudi: sodba Upravnega sodišča I U 1229/2019 z dne 29. 8. 2019, točka 6 obrazložitve. 2 Tako tudi: sodba Upravnega sodišča I U 1229/2019 z dne 29. 7. 2019, točka 7 obrazložitve ter sodba I U 1301/2019 z dne 3. 12. 2019, točka 7 obrazložitve.