Jedro

Dokazila pravice graditi so v zakonu opredeljena določno in izčrpno, kar po presoji sodišča pomeni, da se upravni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja omeji na ugotavljanje, ali je stranka, ki zahteva izdajo gradbenega dovoljenja, uspela predložiti katero od v zakonu naštetih dokazil. Takšna ureditev torej smiselno izključuje vsebinsko (izven oziroma onkraj v zakonu izrecno naštetih dokazil) ugotavljanje obstoja pravice graditi in s tem tudi obravnavo tega vprašanja kot predhodnega vprašanja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča in toženi stranki trpita vsaka svoje stroške postopka.

III. Tožeči stranki sta dolžni povrniti stranki z interesom A., d.o.o., ..., stroške tega postopka v znesku 571,18 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Pesnica (v nadaljnjem besedilu prvostopenjski organ ali upravni organ) zavrnila zahtevo investitorjev A. A. in B. B. (v nadaljnjem besedilu investitorja ali tožnika) za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo petih stanovanj v stavbi št. 462 stoječi na parc. št. 841/7, 841/14, 841/16 in 841/17 k.o. ... V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da iz vpogleda v elektronsko zemljiško knjigo izhaja, da je stavba 462 v etažni lastnini, katere lastniki so C. C., Č. Č., A. A., B. B., D. D. in A., d.o.o. Po pregledu vloge in predložene projektne dokumentacije je upravni organ ugotovil, da je potrebno k gradnji predložiti pisno soglasje vseh etažnih lastnikov, nakar je opozoril pooblaščenca investitorja, ki je v upravni spis predložil pisna soglasja etažnih lastnikov C. C., Č. Č. in D. D., medtem ko etažni lastnik A., d.o.o. soglasja ni dal in v šestih alinejah navedel razloge za to. Po opravljeni ustni obravnavi je bilo ugotovljeno, da je stavba etažnosti k+p+n+m in da je bilo za gradnjo stavbe izdanih več upravnih dovoljenj, med drugimi tudi za gradnjo dveh stanovanj v nadstropju objekta (gradbeno dovoljenje št. 351-251/87-11/2-1 z dne 1. 6. 1990 po projektni dokumentaciji št. 66/87, iz Rogaške Slatine) in za ureditev enega stanovanja v mansardi (gradbeno dovoljenje št. 351-140/99-413 z dne 18. 10. 1999 po projektni dokumentaciji št. 500-BE-26/99, ki jo je izdelala B., d.o.o. iz Pesnice pri Mariboru). Predmet izdaje gradbenega dovoljenja je rekonstrukcija petih stanovanj (posamezni deli stavbe: 21, 22, 23, 24 in 27). Od tega se tri stanovanja nahajajo v nadstropju, dve pa v mansardi objekta. Skupni prostori v nadstropju in mansardi niso predmet gradbenega dovoljenja. Za predvidene posege so bila predložena soglasja etažnih lastnikov med katerimi je tudi soglasje etažnega lastnika A., d.o.o., ki pa se nanaša na sanacijo in prenovo strojnih inštalacij, odtočne kanalizacije, in je za konkretni postopek pridobitve gradbenega dovoljenja to soglasje neustrezno.

2. V nadaljevanju povzema določbe prvega odstavka 66. člena ZGO-1, ki kumulativno določajo pogoje, ki jih mora upravni organ preveriti pred izdajo gradbenega dovoljenja, določbe Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki se nanašajo na etažno lastnino, ter upravljanje stvari v solastnini ter določbe drugega odstavka 29. člena Stanovanjskega zakona, ki določa, da je soglasje vseh etažnih lastnikov potrebno za vsa gradbena dela in izboljšave, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Predmetni poslovno-stanovanjski objekt je v etažni lastnini in je dejansko lociran na tam navedenih parcelnih številkah vse k.o. ... Parc. št. 841/17 k.o. ... ni del etažne lastnine, saj je po podatkih zemljiške knjige v lasti družbe A., d.o.o. Skupni deli zgradbe, kamor sodijo zemljišče (105. člen SPZ), skupni gradbeni elementi, skupni prostori, inštalacije, itd. (5. člen SZ-1), so v solastnini vseh etažnih lastnikov in je v skladu s 67. členom SPZ za posle, ki presegajo redno upravljanje, potrebno soglasje vseh solastnikov, investitor pa si soglasja enega izmed njih, to je družbe A., d.o.o., ni pridobil, s tem pa ni izpolnil pogoj iz 6. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1. 3. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo št. 35108-97/2018/2 z dne 20. 7. 2018 pritožbo investitorjev kot neutemeljeno zavrnilo. Na ugovor pritožnikov, da se prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelil do obsega poseganja v skupne dele in naprave poslovno-stanovanjskega objekta do te mere, da bi bila le na tej podlagi možna presoja za dani primer zahtevanega obsega soglasja etažnih lastnikov je navedel, da navedeno na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe nima vpliva. Objekt, ki je predmet obravnave leži na zemljišču parc. št. 841/17 k.o. ..., na katerem je locirana tudi obstoječa mala čistilna naprava, kamor so predvidene navezave komunalnega voda tudi za predvidene nove stanovanjske enote, ki je v izključni lasti družbe A., d.o.o. Za to zemljišče pa investitor ni predložil dokazila o pravici graditi v smislu določbe 56. člena ZGO-1. 4. Tožnika izpodbijata odločbo prvostopenjskega organa iz razloga napačne uporabe materialnega prava ter v posledici nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Vztrajata, da iz projektne dokumentacije izhaja, da so bila vsa dela, ki so bila izvedena, izvedena znotraj etažnih delov tožečih strank in tako, da se v skupne dele inštalacije in druge skupne dele ni posegalo. Očitata, da je upravni organ v celoti spregledal materialnopravno določilo 122. člena SPZ, po katerem sme etažni lastnik opravljati spremembe v svojem posameznem etažnem delu, če te ne pomenijo poslabšanja za kakšen drug del nepremičnine. Kot izhaja iz projektne dokumentacije in drugih podatkov spisa za pridobitev gradbenega dovoljenja, poslabšanje za kak drug del nepremičnine ni bilo ugotovljeno in je zato zahteva upravnega organa pridobitev soglasij vseh etažnih lastnikov iz 29. člena SPZ (pravilno SZ-1) neutemeljena. Stališča, da so etažni deli opredeljeni kot del stavbe 462, ki se nahaja na nepremičnini 841/7 v lasti družbe A., d.o.o. je pravno nevzdržno. Do situacije v naravi je prišlo iz razloga, ker je UE Pesnica z gradbenim dovoljenjem, s čemer so se strinjali tudi etažni lastniki stavbe 462, dovolila investitorju A., d.o.o., da dogradi in pozida stavbo št. 462. Vendar pa je iz zgodovinskih postopkov parcelacij parcel razvidno, da je včasih stavba 462 stala na stavbišču 841/7, ki je bilo na podlagi nepravilne odločbe Geodetske uprave št. 02112-1919/7 z dne 26. 11. 2007 razdeljena na parcele št. 841/7, 841/14, 841/15 in 841/16. Parcela 841/15 pa je bila po izdaji gradbenega dovoljenja A., d.o.o. združena s parcelo 841/17. Vendar pa je po SPZ nemogoče, da bi obstajala samostojna lastninska pravica na zemljišču pod stavbo. Skupni del stavbe predstavlja tudi zemljišče, na katerem stavba stoji. S pogodbo o razdelitvi solastnine iz leta 2009 je splošni skupni del zemljišče - fundus, pripadal v celoti družbi A., d.o.o., kar pa je nedopustno, saj je s to pogodbo funkcionalno zemljišče na katerem je zgrajen objekt in vzpostavljena etažna lastnina postala izključna last A., d.o.o., čeprav bi morala ohraniti položaj splošnega dela v etažni lastnini in pripadati tudi vsem drugim etažnim delom stavbe 462. Solastniki skupnih delov niso posamezniki kot fizične ali pravne osebe, ampak gre solastninska pravica na skupnih delih vsakokratnemu lastniku določenega posameznega dela. Iz določb 105. člena SPZ izhaja neločljiva povezanost med lastninsko pravico posameznega dela in solastnino skupnih delov zgradbe v etažni lastnini. Solastnini skupnih delov se lastnik posameznega dela ne more odpovedati in s svojim idealnim deležem ne more prosto razpolagati. V posledici je pogodba o razdelitvi solastnine iz leta 2009 nična, saj se skupni deli lahko prenašajo zgolj s posameznim etažnim delom.

5. Nadalje tožnika ugovarjata, da je upravni organ nepravilno zaključil, da tožnika ne izkazujeta pravice graditi in imeti pravico do male čistilne naprave (MČN) na parc. št. 841/17 k.o. ... V nadaljevanju tožnika pojasnjujeta, da je v preteklosti stavba 462 k.o. ..., v kateri je že zgrajenih pet stanovanjskih enot, imela na parc. št. 841/6 k.o. ... greznico. Leta 2000 je pravni prednik Kmetijska zadruga A. s prodajno pogodbo v obliki notarskega zapisa SV179/2000 z dne 1. 3. 2000 prodala kupcu A., d.o.o. nepremičnine, kot izhaja iz točke 2. te pogodbe, med drugim tudi nepremičnino parc. št. 841/6 navedene k.o. in del kletne etaže stavbe 462. V pogodbi je v točki 8. ugotovljeno, da je na parc. št. 841/6 greznica, ki ostane skupni objekt po etažni lastnini osnovnega objekta 462, koristniki greznice za odpadne vode pa po sporazumno dogovorjenih kriterijih pokrivajo stroške za odvoz odpadnih voda in redno vzdrževanje. Takšen zapis je zapisan iz razloga, ker je bil namen kupca A., d.o.o. izgradnja stavbe 519 na zemljiščih, ki jih je odkupila. Stavba 519 ima danes uporabno dovoljenje. Da pa je A., d.o.o. izgradnjo proizvodne hale lahko realiziralo, je bil dosežen dogovor, da se bo zato, da bo lahko A., d.o.o. postavila halo v želeni velikosti, izgradila MČN, ki se bo vgradila na rob objekta 519 in bo za potrebe stavbe 461 15 PE, preostalih 15 PE pa pripada stavbi 519. Objekt 519 je povezan s stavbo 462 torej ima le ta pravico imeti MČN na parc. št. 841/7 kar izvira iz notarskega zapisa SV179/2000 z dne 1. 3. 2000. Na tej podlagi je bilo nato v pogodbi o medsebojnih razmerjih v 4. členu dogovorjeno, da prestavlja posebni skupni del stavbe 462 skupna čistilna naprava in se po dogovoru stroški delijo po sledečem ključu 50% A., d.o.o., 50% pa po dejanski porabi vode na enoto.

6. V zvezi s tem tožnika kot dokaz predlagata, da se pridobi upravni spis postopka pridobitve gradbenega dovoljenja za dozidavo in pozidavo stavbe 519. Tožnika nadalje vlagata v spis dokazila, da sta bila finančno udeležena pri gradnji in vzdrževanju in prav zaradi zavez iz točke 8. notarskega zapisa SV179/2000 za A., d.o.o. ni bilo sporno, da MČN na parc. št. 841/7 koristijo etažni lastniki stavbe 462. Da je bila MČN izvedena dogovorno, je razvidno iz zapisa o sestanku lastnikov stavbe 462, evidence o mali komunalni čistilni napravi iz 18. 10. 2011. Da je v prodajni pogodbi SV179/2000 bil namen Kmetijske zadruge A. zaradi nameravane gradnje kupca zavarovati etažne lastnike, pa je razvidno tudi iz sporazuma o upravljanju nepremičnine in odvozu odpadnih vod v poslovni stavbi v ... 1B iz leta 2005 oziroma 2006, kjer so pravni predniki tožnikov (tožnika sta etažne dele pridobila od Kmetijske zadruge A. in C., d.o.o. - v stečaju) v 4. členu zapisali, da je greznica skupna, A., d.o.o. pa prevzema njeno upravljanje. Navedeno izkazuje, da imata tožnika glede MČN izkazano pravico graditi v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo petih stanovanj v stavbi št. 462 locirani na parc. št. 841/7, 841/14, 841/16 in 841/17 k.o. ... Dodatno navajata, da je izračun izkazal, da stavba 462 ne zaseda svojih določenih kapacitet 15 PE enot niti polovično.

7. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da se tožnikoma izda gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo petih stanovanj v stavbi št. 462, locirani na navedenih parcelah oziroma podrejeno, da se izpodbijana odločba v zvezi z odločbo drugostopenjskega organa odpravita in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje ter povrne stroške postopka.

8. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala.

9. Prizadeta stranka A., d.o.o. v odgovoru na tožbo podaja ugovor krajevne pristojnosti in predlaga, da sodišče zadevo odstopi v reševanje pristojnemu zunanjemu oddelku Upravnega sodišča v Mariboru.

10. V zvezi s samo tožbo pa navaja, da sta prvostopenjski organ in upravni organ druge stopnje pravilno in popolno ugotovila dejansko stanje in posledično pravilno uporabila materialno pravo, zato sta odločbi v celoti utemeljeni in zakoniti. V nadaljevanju povzema ugotovitve prvostopenjske in drugostopenjske odločbe. Dodatno izpostavlja, da čistilna naprava ni bila nikoli del etažne lastnine, ampak je bila zmeraj v izključni lasti stranskega intervenienta, ki je dal čistilno napravo sprojektirat, jo zgradil in pridobil vsa potrebna dovoljenja za obratovanje na svojem zemljišču, dovolil je le začasno souporabo čistilne naprave, pri čemer sta tožnika le delno soprispevala k stroškom izgradnje čistilne naprave v zameno za dovolitev začasne uporabe. Zaradi težav pri souporabi čistilne naprave in občasno nepokrivanje obratovalnih stroškov stranki intervenient ne dovoli nadaljnje souporabe, še manj pa priključitev novih stanovanjskih enot. Vse navedbe v tej smeri, ki sta jih podala tožnika so v celoti neizkazane.

11. Dodatno navaja, da mala čistilna naprava, ki je v izključni lasti stranskega intervenienta ni dimenzionirana za takšno število stanovanj, kot jih brez gradbenega in uporabnega dovoljenja uporabljata tožnika. Sodišču predlagata, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

12. Sodišče je v zadevi 14. 9. 2021 opravilo javno glavno obravnavo v navzočnosti pooblaščenke tožnikov, prizadete stranke Č. Č. ter pooblaščenca prizadete stranke A., d.o.o. Na glavni obravnavi je pooblaščenka tožnikov vztrajala pri tožbenih navedbah ter izpostavila, da je s strokovnimi dokazi projektanta izkazala, da so komunalni vodi in velikost MČN zadostni za novo obremenitev. V potrditev tega je predlagala dodatno pritegnitev izvedenca gradbene stroke v zvezi z vprašanjem, ali je za izdajo izpodbijane odločbe potrebno soglasje družbe A., d.o.o. ter glede ustreznosti infrastrukture in komunalnih fekalnih vodov za vzpostavitev petih stanovanj, vključno z oceno zmogljivosti MČN. Glede same izgradnje MČN in dogovorov glede njene uporabe pa predlagala zaslišanje etažnih lastnikov stavbe 462, to je vseh strank z interesom v tem postopku ter zaslišanje nekdanjega direktorja Kmetijske zadruge A. E. E. Nadalje je predlagala zaslišanje strokovne delavke UE Pesnica F. F., ki je vodila postopek izdaje gradbenega dovoljenja za stavbo 519, ki bo lahko pojasnila, da je bilo v gradbenem dovoljenju za prizidavo stavbe 519 k stavbi 462 ugotovljeno, da bo obstoječo greznico nadomestila MČN. Vztrajala je, da morebitna preobremenjenost MČN izhaja iz nesorazmernega povečanja proizvodnje družbe A., d.o.o., ki je v zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stavbe 519 predvideval uporabo 40 m3 vode. Sicer pa je vztrajala pri izvedbi v tožbi predlaganih dokazov. Pooblaščenec prizadete stranke A., d.o.o. je v odgovoru na dodatne navedbe tožnikov le te zavrnil kot neutemeljene ter vztrajal, da zahtevanega soglasja k predvideni gradnji tožnikov ne more dati, saj se tožniki niso držali sprejetega dogovora v zvezi z ureditvijo nove greznice ter izgradnje lastnih odtokov do le te. Vztrajal je, da je MČN v izključni lasti prizadete stranke in ni dimenzionirana na tolikšno število stanovanj, kot jih v predlogu za izdajo gradbenega dovoljenja predvidevata tožnika.

13. V dokaznem postopku je sodišče izvedlo dokaz z vpogledom v upravni spis za izdajo gradbenega dovoljenja opr.št. 3651-270/2009 (400) in spis v zadevi 351-141/2016 (406). Z vpogledom projekta št. 66/87 (PGD, PZI in 66/87 A PGD-PZI) investitorja Kmetijska zadruga A., gradbenega obrtnega komunalnega podjetja R. - Rogaška Slatina, projekt št. 500-PE 02/2016, maj 2016, investitorja A. A. in B. B. za objekt pet stanovanj v poslovno-stanovanjski zgradbi (rekonstrukcija) ter projekt 500-PE-26/99 investitorja G. G. in H. H. za ureditev stanovanja v podstrehi družbe B., d.o.o., Pesnica pri Mariboru, julij 1990 ter vpogledalo pogodbo o razdelitvi solastnine z dne 14. 10. 2009, notarski zapis SV 179/2000 z dne 3. 3. 2000, skico o premestitvi greznice (list A10), obračune, predračune za izgradnjo MČN in evidenco o MČN ter poročila o monitoringu MČN družbe A., d.d., vabilo na sestanek etažnih lastnikov z dne 25. 1. 2008 ter zapisnik sestanka etažnih lastnikov z dne 15. 5. 2009 in 27. 8. 2009, Pogodbo o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov, sklenjeno na podlagi 116. člena Stvarno pravnega zakonika (SPZ) in 32. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1) za poslovno-stanovanjsko stavbo ... 1b, ki so jo podpisali etažni lastniki v času od 20. 3. 2012 do 14. 6. 2012, Sporazum o upravljanju nepremičnine in odvozu odpadnih vod v poslovni stavbi ... 1b za leto 2005 in 2006 ter Prodajno pogodbo sklenjeno med Kmetijsko zadrugo A. in družbo A., d.o.o. z dne 1. 3. 2000. 14. Sodišče je zavrnilo izvedbo dokazov z zaslišanjem tožnikov kot strank. Na glavni obravnavi izvedeni lastninski dokazi namreč nedvomno izkazujejo dejansko stanje, relevantno za odločitev v tej zadevi. Z zaslišanjem tožnikov se za odločitev relevantno dejansko stanje v zvezi z lastništvom in medsebojnimi odnosi etažnih lastnikov v zvezi z MČN ne bi v ničemer dodatno razjasnilo. Iz enakega razloga je sodišče tudi zavrnilo dokaz z zaslišanjem direktorja stranskega intervenienta družbe A., d.o.o. Nadalje je sodišče zavrnilo tudi izvedbo dokaza z vpogledom v zemljiško knjigo, saj se v upravnem spisu nahajajo izpiski iz zemljiške knjige veljavni na dan izdaje izpodbijane odločbe, morebitne kasnejše spremembe in dodatni vpisi do katerih pa kot izhajajo iz tožbenih navedb niti ni prišlo, pa na samo odločitev v zadevi ne morejo vplivati.

15. Sodišče je nadalje zavrnilo tudi izvedbo dokaza z zaslišanjem vseh strank z interesom ter nekdanjega direktorja Kmetijske zadruge A. E. E. v zvezi z dejstvom, da MČN predstavlja skupni del stavbe in v zvezi z upravljanjem skupnih delov stavbe ter nadomestitve greznice z MČN. Navedena dejstva za odločitev v stvari niso odločilna, razen tega pa po mnenju sodišča predstavljajo tudi tožbeno novoto, ki v skladu z 52. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) v upravnem sporu ni dopustna, pooblaščenka tožnikov pa ni izkazala, zakaj teh dokazov ni predlagala že v postopku pred upravnim organom prve stopnje niti v pritožbi zoper izpodbijano odločbo.

16. V zvezi z ugovorom krajevne pristojnosti sodišče pojasnjuje, da je organizacija Upravnega sodišča določena v 9. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), in sicer ima Upravno sodišče Republike Slovenije sedež v Ljubljani, sodi pa na sedežu in na zunanjih oddelkih (prvi in drugi odstavek). Na sedežu oziroma zunanjih oddelkih Upravno sodišče odloča glede na prebivališče ali sedež tožnika, če pa tožnik nima prebivališča ali sedeža v Republiki Sloveniji, pa glede na kraj izdaje akta, ki se izpodbija s tožbo (četrti in peti odstavek 9. člena ZUS-1). Ne glede na navedeno, Upravno sodišče odloča na sedežu sodišča v zadevah azila, varstva konkurence in v davčnih zadevah, razen v zadevah dohodnine in v zadevah po zakonu o davkih občanov (šesti odstavek 9. člena ZUS-1).

17. Iz navedenih določb izhaja, da je Upravno sodišče enotno sodišče, ki ima poleg sedeža še tri zunanje oddelke. Zato obravnava tožbe na drugem oddelku od tistega, ki ga določa ta člen, načeloma nima neposrednih pravnih posledic, kar smiselno izhaja tudi iz 22. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, po katerem so možnosti sodišča, da se izreče za krajevno nepristojno, posebej po uradni dolžnosti, omejene (sklep VSRS I Up 184/2020, sklep VSRS).

18. V obravnavani zadevi je bil spis, v katerem je bila tožba vložena na zunanjem oddelku Upravnega sodišča v Mariboru, z Odredbo predsednice Upravnega sodišča RS, št. Su 10/2020-3 z dne 24. 1. 2020 (v nadaljevanju Odredba) predodeljena sodnikom zunanjega oddelka Upravnega sodišča v Novi Gorici. Odredba je bila izdana zaradi časovno enakomernejšega obravnavanja zadev ter uravnoteženja števila nerešenih zadev sodnikov na zunanjem oddelku v Mariboru s številom odprtih zadev po sodniku na zunanjem oddelku v Novi Gorici. Navedena Odredba je bila izdana na podlagi prvega odstavka 60. lena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) in prvega odstavka 61. člena ZS ter drugega odstavka 146. člena Sodnega reda. Podlaga za izdajo navedene Odredbe je tudi v točki VI. Predodeljevanje nerešenih zadev med organizacijskimi enotami Letnega razporeda dela sodišča za leto 2020, št. Su 716/2019 z dne 6. 12. 2019, ki se glasi: Predsednica sodišča lahko zaradi enakega časovnega obravnavanja in enakomerne obremenitve sodnikov med letom skladno z določbami Zakona o sodiščih in Sodnega reda, z odredbo predodeli nerešene zadeve sodnikom druge organizacijske enote sodišča. K točki I izreka:

19. Tožba ni utemeljena.

20. Zakon o graditvi objektov upravnemu organu pristojnemu za gradbene zadeve nalaga, da mora pred izdajo gradbenega dovoljenja med ostalim preveriti tudi ali izkazuje investitor pravico graditi (6. točka prvega odstavka 66. člena ZGO-1) in ali iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta, če se gradi nov objekt ali če se objekt prizidava, nadzidava ali rekonstruira (za kar gre v konkretnem primeru), tako da se za to spreminjajo osnovni parametri obstoječih priključkov oziroma se povečujejo zahteve v zvezi z njegovo komunalno oskrbo (7. točka prvega odstavka 66. člena). Dokaze, ki izkazujejo, da ima investitor pravico graditi natančneje opredeljuje 56. člen ZGO-1, ki med ostalim taksativno navaja dokaze, ki to dokazujejo, in sicer izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da ima investitor na določeni nepremičnini lastnino ali kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki mu omogoča gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini (1. alineja prvega odstavka 56. člena); notarsko overjena pogodba z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastnine ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice na določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, ki investitorju dovoljuje gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini (2. alineja prvega odstavka 56. člena); pravnomočna sodba ali upravna odločba, ki izkazuje pravico graditi ali izvajati dela na nepremičnini (3. alineja prvega odstavka 56. člena) ali druga listina, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na določeni nepremičnini (4. alineja prvega odstavka 56. člena). V drugem odstavku 56. člena ZGO-1 pa je določeno, da se kot dokazilo o vložitvi predloga za vpis pogodbe v zemljiško knjigo iz prejšnjega odstavka šteje kopija predloga za vpis pogodbe v zemljiško knjigo, s podatkom o zemljiškoknjižni plombi, pod katero se vodi predlog.

21. V zadevi ni sporno, da predstavlja predvideni poseg v poslovno-stanovanjski zgradbi rekonstrukcijo v skladu s 7.2 točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1, saj se bo z navedeno rekonstrukcijo povečala neto uporabna stanovanjska površina objekta, saj so se uporabile površine podstrešja - shrambe, ki so pripadale obstoječim stanovanjem in so bile dostopne le preko obstoječih stanovanj. Prav tako se je povečalo število stanovanjskih enot iz 3 na 5, to pa kakor izhaja tudi iz navedb projektanta, predstavlja spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, prilagajanja objekta spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se zmogljivosti ter izvedejo druge njegove izboljšave (pojasnilo projektanta z dne 13. 3. 2017, list 30 upravnega spisa). Iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja 500-PE-02/16 z datumom maj 2016, družbe B., d.o.o. iz Pesnice (v nadaljevanju projekt), ki je predmet zadevnega gradbenega dovoljenja, nedvomno izhaja, da je gradnja predvidena na parc. št. 841/7, 841/14, 841/16, 841/17, 841/19 in 841/21 k.o. ... Iz projekta izhaja, da gre v konkretnem primeru za zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo petih stanovanj v poslovno-stanovanjski zgradbi, stoječi na že navedenih parcelah. Kakor je pravilno ugotovil že prvostopenjski organ gre v konkretnem primeru za poseg v poslovno-stanovanjski stavbi v etažni lastnini, s preureditvijo enega stanovanja v nadstropju objekta v tri stanovanja in v mansardi iz enega stanovanja v dve stanovanji ter ureditev stanovanjem pripadajočih shramb v kleti tega objekta. Nesporno je dejstvo, da je zemljiško-knjižna lastnica zemljišča parc. št. 841/17 k.o. ..., na katerem je deloma lociran sam objekt, na njej pa se tudi nahaja obstoječa MČN, kamor so predvidene navezave komunalnega voda tudi za predvidene nove stanovanjske enote, družba A., d.o.o. 22. Na podlagi določbe 6.1 prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je dokazilo o pravici graditi, dokazilo o lastninski ali drugi stvarni pravici ali o kateri drugi pravici, na podlagi katere lahko investitor na določenem zemljišču oziroma objektu izvaja gradnjo. Kaj se šteje za dokazilo o pravici graditi določa, kakor že navedeno 56. člen ZGO-1. Tožeči stranki tudi po mnenju sodišča nista izkazali pravice do gradnje na navedeni parceli št. 841/7 k.o. ... Ker so dokazila pravice graditi v 56. členu ZGO-1 opredeljena določno in izčrpno, to po presoji sodišča pomeni, da se upravni organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja omeji na ugotavljanje, ali je stranka, ki zahteva izdajo gradbenega dovoljenja, uspela predložiti katero od v zakonu naštetih dokazil. Takšna ureditev torej smiselno izključuje vsebinsko (izven oziroma onkraj v zakonu izrecno naštetih dokazil) ugotavljanje obstoja pravice graditi in s tem tudi obravnavo tega vprašanja kot predhodnega vprašanja. Drugačna interpretacije vpisane zakonske ureditve ni mogoča, saj bi lahko pripeljalo do nedopustnega širjenja obsega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma pravnih posledic takega dovoljenja na področje stvarno-pravnih razmerij. Tožena stranka je torej ravnala pravilno in zakonito s tem ko obstoja pravice graditi na parc. št. 841/17 k.o. ... ni obravnavala kot predhodno vprašanje, temveč se je omejila na ugotavljanje, ali je tožeča stranka uspela izkazati obstoj pravice graditi na katerega od načinov, ki jih izrecno predpisuje ZGO-1. Navedena razlaga je skladna z ustaljeno sodno prakso (sodba tega sodišča I U 980/2010 z dne 25. 11. 2010, I U 1312/2016 z dne 14. 12. 2017 in sklep VSRS X Ips 310/2013 z dne 13. 2. 2014).

23. Kakor je pravilno ugotovil že drugostopenjski organ se prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe dejansko ni opredelil do obsega poseganja v skupne dele in naprave poslovno-stanovanjskega objekta in tega, da bi bilo v posledici, ob upoštevanju določb drugega odstavka 29. člena SZ-1 in določb 14. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb (Ur. list RS št. 60/09), potrebno pridobiti soglasja vseh etažnih lastnikov ali ne. Glede zatrjevane nepravilnosti vpisa lastnine oziroma etažne lastnine v zemljiško knjigo pa sodišče dodaja, da velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo dokler se z ustreznimi listinami vpisi v zemljiški knjigi ne spremenijo oziroma popravijo (tako tudi sodna praksa sodba tega sodišča III U 162/2010 z dne 3. 3. 2011). Glede na navedeno so vsi ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na nepravilno vknjižbo lastninske pravice ter pravic etažne lastnine neupoštevni. V ostalem delu sodišče sledi utemeljitvi izpodbijanega upravnega akta prvostopenjskega organa dopolnjenega z utemeljitvijo drugostopenjske odločbe in ostalih razlogov v izogib ponavljanju ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

24. Glede na to, da je izpodbijani akt po zakonu utemeljen iz razlogov, ki jih je ugotovil že drugostopenjski organ sodišče pa tudi navedlo v tej sodbi, je na podlagi drugega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo tožnikov kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

25. Na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpita tožnik in toženka vsak svoje stroške tega sodnega postopka.

K III. točki izreka:

26. ZUS-1 ne ureja povrnitve stroškov, ki jih imajo zaradi sodelovanja v postopku osebe iz prvega odstavka 19. člena ZUS-1, kot je v konkretnem primeru družba A., d.o.o. Glede tega je treba, kot izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse (prim. sklepa Vrhovnega sodišča I Up 191/2015 z dne 1. 10. 2015 in I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013), v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki urejajo povračilo stroškov stranskemu intervenientu. Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške postopka. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo, o čemer odloči po presoji vseh okoliščin (prvi odstavek 155. člena ZPP). Če je za nagrade odvetnikov ali za druge stroške predpisana tarifa, se stroški odmerijo po tarifi (drugi odstavek 155. člena ZPP). Povrnitev stroškov, ki gredo strankam v pravdnem postopku, podrobneje ureja Pravilnik o povrniti stroškov v pravdnem postopku (v nadaljevanju: Pravilnik). Pri presoji kriterija potrebnosti vloge se izhaja iz vsebine vloge in ocene, ali je ta prispevala k rešitvi spora.

27. V obravnavanem primeru je družba A., d.o.o. nastopala na strani toženke in je, ker je bila tožba zavrnjena, po načelu uspeha upravičena do povrnitve stroškov sodnega postopka, in sicer tistih stroškov, ki jih je upravičeno opredeliti kot za upravni spor potrebne stroške. Glede povrnitve teh stroškov sodišče ugotavlja, da je stranko z interesom zastopala pooblaščenka, Odvetniška pisarna ... Sodišče je tako priznalo stroške odgovora na tožbo, ki ga je A., d.o.o. podala po svoji pooblaščenki, v višini 500 točk po tar. št. 30/1 OT in materialne stroške po drugem odstavku 11. člena OT v višini 2 % oziroma 10 točk ter stroške v zvezi z udeležbo pooblaščenke na naroku za glavno obravnavo dne 14. 9. 2021, tj. nagrado za prvi narok za glavno obravnavo v višini 500 točk po tar. št. 30/3 OT in materialne stroške po drugem odstavku 11. člena OT v prijavljeni višini 2 % oziroma 10 točk, kar skupno ob vrednosti točke 0,459 EUR (prvi odstavek 13. člena OT) znaša 468,18 EUR. Tako dobljeni skupni znesek 468,18 EUR se, ker je pooblaščenka prizadete stranke zavezanka za DDV, skladno z ustaljenimi stališči Vrhovnega sodišča poveča še za 22 % DDV in skupno znaša 571,18 EUR. Tožeča stranka mora tako družbi A., d.o.o. povrniti skupaj 571,18 EUR stroškov tega upravnega spora, in sicer v roku 15 dni od prejema te sodbe (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi (prvi odstavek 299. člena OZ).