Jedro

Ne glede na dejstvo, ali je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke za podaljšanje roka za odgovor na dopolnitev tožbe zavrnilo utemeljeno ali ne, je za presojo utemeljenosti obravnavane pritožbe odločilno, da neodzivu tožene stranke na poziv, s katerim je bila pozvana, naj odgovori na vlogo tožeče stranke, ni mogoče pripisati posledic, kot jih je sodišče prve stopnje. Sodišče sicer lahko stranko v pisnem pozivu k dopolnitvi njenih navedb in dokazov oziroma glede izjave o navedbah nasprotne stranke omeji v njeni pravici do navajanja novih dejstev in dokazov na prvem naroku za glavno obravnavo, vendar le ob pogoju iz drugega odstavka 286. člena ZPP oziroma 286.a člena ZPP. V obravnavanem primeru tožena stranka na posledice zamude oziroma neodziva na poziv ni bila opozorjena. Sodišče prve stopnje tovrstne pasivnosti tožene stranke zato ne bi smelo razlagati in razumevati v luči določb 214. člena ZPP in posledično v sporu ne bi smelo odločiti brez razpisa glavne obravnave.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati znesek 46.440,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 12. 2020 do plačila (I točka izreka). V presežku, glede zakonskih zamudnih obresti za dne 25. 12. 2020 (od zneska 46.440,00 EUR), je tožbeni zahtevek zavrnilo (II točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni vročitve te sodbe povrniti izvršilne stroške postopka v višini 193,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 7. 2022 do plačila (III točka izreka) in še odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti pravdne stroške v višini 1.558,31 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV točka izreka).

2. Proti tej sodbi se pritožuje tožena stranka. Z uveljavljanjem vseh zakonskih pritožbenih razlogov se zavzema za razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da toženi stranki niso bila zagotovljena temeljna jamstva procesnega postopka in sicer pravica do učinkovite obrambe. Povzema okoliščine predmetne zadeve, ko je tožeča stranka zoper toženo stranko vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je tožena stranka ugovarjala, izvršilno sodišče pa sklep o izvršbi razveljavilo in zadevo odstopilo v nadaljnje reševanje gospodarskemu oddelku Okrožnega sodišča v Mariboru. V nadaljevanju je tožeča stranka na sodišče vložila dopolnitev tožbe, v kateri je morala dopolniti svoje navedbe v skladu z določili Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), tako da je vloga lahko štela kot popolna tožba. Tožena stranka izpostavlja, da se je prvič s tožbenimi navedbami seznanila s prejemom dopolnitve tožbe, ki po svoji vsebinski naravi predstavlja tožbo. Tožena stranka je iz utemeljenih razlogov prosila za podaljšanje roka za podajo odgovora na tožbo (določen je bil rok 15 dni), vendar pa je sodišče prve stopnje neupravičeno sprejelo sklep, da se predlog za podaljšanje roka za odgovor na dopolnitev tožbe zavrne. S tem so bile bistveno kršene določbe pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in je zato potrebno že iz tega razloga izpodbijano sodbo razveljaviti. Po stališču pritožbe mora namreč primarno biti vsaki stranki zagotovljena pravica do kontradiktornosti in pravica od izjasnitve. S tem ko sodišče prve stopnje toženi stranki ni dalo na voljo zadostnega časa, da odgovori na tožbo tožeče stranke, so bile pravice tožene stranke kršene. Sodišče prve stopnje je brez vsakršnega razumnega razloga zavrnilo pravočasno prošnjo tožene stranke za podaljšanje roka za podajo odgovora. Tožena stranka je sicer gospodarski subjekt, vendar kljub temu pravni laik. V kolikor bi torej sodišče menilo, da navedbe tožene stranke o tem, da je direktorica v bolniškem staležu, ne zadostujejo, bi bilo dolžno toženo stranko pozvati na predložitev ustreznih listin, pa tega ni storilo. Na poziv sodišča bi tožena stranka predložila potrebne listine, v zvezi s čemer pojasnjuje, da je zakonita zastopnica tožene stranke doma zaradi nege nedonošenega otroka, ki zahteva posebno nego, saj je bil rojen znatno prehitro, mati mora biti z njim prisotna ves čas.

Sodišče je toženo stranko pozvalo, da v roku 15 dni od vročitve odgovori na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke, ki po svoji pravni naravi predstavlja dopolnitev tožbe in tudi vsebuje elemente tožbe. S trditveno podlago in tožbo samo se je torej tožena stranka prvič seznanila s prejemom prve pripravljalne vloge. Tožena stranka izpostavlja, da je v skladu z 277. členom ZPP toženi stranki dan na voljo 30 dnevni rok za odgovor na tožbo. Gre za zakonsko določen rok. V zvezi s to pravico je sodišče toženo stranko nedopustno prikrajšalo, saj je skrajšalo zakonsko določen rok in ji je dalo na voljo zgolj 15 dnevni rok. V posledici bistvene kršitve določb pravdnega postopka je prav tako dejansko stanje ostalo nepopolno in zmotno ugotovljeno. Ne drži stališče sodišča prve stopnje, da dejansko stanje ni bilo nesporno. Dejansko stanje ni bilo sporno, vendar pa sodišče prve stopnje toženi stranki ni dalo na voljo možnosti, da utemeljeno prereka navedbe tožeče stranke. S tem so ji bila kršena jamstva, ki jih Ustava Republike Slovenije daje stranki v sodnem postopku. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe v majah razlogov, uveljavljanjih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP ugotavlja, da je izpodbijana sodba obremenjena s postopkovno kršitvijo absolutne narave, ki narekuje njeno razveljavitev.

6. V obravnavanem gospodarskem sporu, začetem v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine in po ugovoru tožene stranke zoper sklep o izvršbi nadaljevan v pravdnem postopku, tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavlja plačilo terjatve, izvirajoče iz poslovnega razmerja med pravdnima strankama.

7. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo z obrazložitvijo, da tožena stranka na dopolnitev tožbe v določenem ji 15 dnevnem roku ni odgovorila. Predlog tožene stranke za podaljšanje tega roka je zavrnilo kot pavšalnega in neizkazanega. Ker se tožena stranka do konkretiziranega trditvenega in dokaznega gradiva tožeče stranke neupravičeno ni izrekla, čeprav je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da se bo lahko do verodostojne listine opredelila, potem ko jo bo tožeča stranka predložila, je sodišče prve stopnje štelo s strani tožeče stranke zatrjevana dejstva v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP za priznana. Temu posledično je ugotovilo nespornost dejanskega stanja med pravdnima strankama in o zahtevku na podlagi prvega odstavka 488. člena ZPP odločilo brez razpisa naroka. Presodilo je, da je bila med pravdnima strankama sklenjena prodajna pogodba, po kateri je tožeča stranka v celoti izpolnila svojo obveznost, dobavila po toženi stranki naročeno blago, medtem ko tožena stranka svoje obveznosti plačila kupnine ni izpolnila. Zaključilo je, da je tožbeni zahtevek za plačilo navedene obveznosti utemeljen.

8. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da ji v postopku niso bila zagotovljena ustrezna procesna jamstva, posledično čemur je bila toženi stranki kršena pravica do izjave v postopku.

9. Iz podatkov spisa (poziv, list. št. 31 spisa) je ugotoviti, da je sodišče prve stopnje toženi stranki vročilo prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke s pozivom, da lahko nanjo odgovori v roku 15 dni od njene vročitve. Toženo stranko je še opozorilo, da mora biti vloga, s katero tožena stranka odgovori na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke, obrazložena tako, da mora iz nje izhajati, ali nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu ter zakaj (s sklicevanjem na prvi odstavek 278. člena ZPP), ter da mora odgovoru priložiti listine in predlagati dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v odgovoru (s sklicevanjem na drugi odstavek 278. člena ZPP). Tožena stranka je pred iztekom roka predlagala njegovo podaljšanje zaradi bolniške in porodniške odsotnosti odgovorne osebe, da bo lahko zadevo predala pooblaščencu. Sodišče prve stopnje predlogu za podaljšanje ni ugodilo.

10. Ne glede na dejstvo, ali je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke za podaljšanje roka za odgovor na dopolnitev tožbe zavrnilo utemeljeno ali ne, je za presojo utemeljenosti obravnavane pritožbe odločilno, da neodzivu tožene stranke na poziv, s katerim je bila pozvana, naj odgovori na vlogo tožeče stranke, ni mogoče pripisati posledic, kot jih je sodišče prve stopnje.

11. Četudi tožena stranka morda ni izkazala upravičenih razlogov za podaljšanje roka (pri čemer pri pozivu za odgovor na pripravljalno vlogo tožeče stranke ne gre za zakonski prekluzivni rok, pač pa za podaljšljiv sodni rok), je treba njeno pravico do izjave v postopku upoštevati v luči določb 286. in 286.a člena ZPP.

12. Sodišče prve stopnje, ki je toženi stranki poslalo poziv, da lahko v 15 dneh odgovori na pripravljalno vlogo tožeče stranke (po vsebini dopolnitev tožbe), namreč tožene stranke ni opozorilo, da njenih kasnejših navedb ne bo upoštevalo, oziroma da svoje pravice navajanja dejstev in predlaganja dokazov ne bo mogla uveljaviti v skladu s prvim odstavkom 286. člena ZPP. Po navedeni zakonski določbi mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke.

13. Sodišče sicer lahko stranko v pisnem pozivu k dopolnitvi njenih navedb in dokazov oziroma glede izjave o navedbah nasprotne stranke omeji v njeni pravici do navajanja novih dejstev in dokazov na prvem naroku za glavno obravnavo, vendar le ob pogoju iz drugega odstavka 286. člena ZPP oziroma 286.a člena ZPP. V obravnavanem primeru tožena stranka na posledice zamude oziroma neodziva na poziv ni bila opozorjena. Sodišče prve stopnje tovrstne pasivnosti tožene stranka zato ne bi smelo razlagati in razumevati v luči določb 214. člena ZPP in posledično v sporu ne bi smelo odločiti brez razpisa glavne obravnave.

14. Zaradi opisanih postopkovnih kršitev je bilo poseženo v pravico tožene stranke do izjave v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

15. Sodišče druge stopnje je presodilo, da te procesne kršitve glede na njeno težo, ne more odpraviti samo (prvi odstavek 354. člena ZPP). Pravica stranke do poštenega sojenja mora biti stranki namreč zagotovljena v vseh fazah postopka. V zadevi je namreč potrebno opraviti glavno obravnavo. Če bi kršitev odpravilo pritožbeno sodišče samo, toženi stranki omogočilo izjavo ter s tem povezano navajanje dejstev in dokazov (tožeči stranki pa odgovor nanje) in nato samo na pritožbeni obravnavi ta dejstva tudi ugotavljalo, bi prišlo do prekomernega posega v pravico strank do pritožbe oziroma do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije). Upoštevaje čas vložitve tožbe (14. 6. 2022), vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje tudi ne bo pomenila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje (prvi odstavek 354. člena ZPP), ki bo v novem sojenju postopalo v že nakazani smeri. Ker glede na obrazloženo ostale pritožbene navedbe za odločitev niso relevantne, sodišče druge stopnje nanje ni odgovorilo.

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.