8. 6. 2023

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za razrešitev spora glede pristojnosti, začetega na zahtevo Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Celje, na seji 8. junija 2023

odločilo:

Za odločanje v postopku o prekršku je pristojno Okrajno sodišče v Brežicah.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Celje, (v nadaljevanju prekrškovni organ) je kršitelju izdala plačilni nalog št. PN-21204000983 z dne 28. 5. 2021 zaradi prekrška po drugem odstavku 50.a člena Zakona o cestninjenju (Uradni list RS, št. 24/15, 41/17, 158/20 in 159/21 – ZCestn). Zoper navedeni plačilni nalog je kršitelj 16. 8. 2021 vložil zahtevo za sodno varstvo ter predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Prekrškovni organ je s sklepom št. EDST 109/2021 z dne 25. 8. 2021 predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnil, zahtevo za sodno varstvo pa zavrgel. Zoper navedeni sklep je kršitelj 10. 11. 2021 vložil zahtevo za sodno varstvo ter predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Prekrškovni organ je navedeni vlogi predložil v odločanje Okrajnemu sodišču v Brežicah.

2.Okrajno sodišče v Brežicah se je s sklepom št. ZSV 119/2021 z dne 7. 3. 2023 izreklo za stvarno nepristojno za obravnavo zahteve za sodno varstvo zoper sklep prekrškovnega organa št. EDST 109/2021 ter zadevo vrnilo v reševanje prekrškovnemu organu. V zvezi s tem je navedlo, da je odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje predpogoj za odločanje o zahtevi za sodno varstvo. Na podlagi drugega odstavka 106. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 – v nadaljevanju ZUP) naj bi bil za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje pristojen organ, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje, to pa naj bi bil v konkretnem primeru prekrškovni organ. Slednji naj bi zato moral najprej odločiti o utemeljenosti predloga kršitelja za vrnitev v prejšnje stanje, nato pa njegovo zahtevo za sodno varstvo z istega dne dejansko zavreči ali pa jo ustrezno obravnavati kot pravočasno.

3.Zoper takšno odločitev je prekrškovni organ podal zahtevo, naj Ustavno sodišče odloči o sporu glede pristojnosti, saj meni, da je za odločanje pristojno Okrajno sodišče v Brežicah. Razlog naj bi bil v tretjem odstavku 63. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13 in 32/16 – v nadaljevanju ZP-1), ki določa, da je zoper sklep o zavrženju dovoljena zahteva za sodno varstvo, za katero se ne uporablja drugi odstavek 63. člena ZP-1, ki določa, da nedovoljeno ali prepozno zahtevo za sodno varstvo zavrže s sklepom že prekrškovni organ. V tem primeru naj tudi ne bi prišel v poštev prvi odstavek 58. člena ZP-1, ki v hitrem postopku glede vrnitve v prejšnje stanje določa smiselno uporabo ZUP, temveč določbe o rednem sodnem postopku, ki glede rokov napotujejo na smiselno uporabo Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo – ZKP).

B.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno odločati o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.

5.V konkretni zadevi je treba odločiti o tem, kateri organ je pristojen za obravnavo predloga kršitelja za vrnitev v prejšnje stanje (ter nadalje za obravnavo njegove zahteve za sodno varstvo) z dne 10. 11. 2021, vloženega zoper sklep prekrškovnega organa št. EDST 109/2021 z dne 25. 8. 2021, s katerim je prekrškovni organ zavrnil predlog kršitelja za vrnitev v prejšnje stanje ter zavrgel njegovo zahtevo za sodno varstvo, vloženo zoper plačilni nalog.

6.Skladno z drugim odstavkom 63. člena ZP-1 nedovoljeno ali prepozno zahtevo za sodno varstvo prekrškovni organ zavrže s sklepom. Po tretjem odstavku 63. člena ZP-1 je zoper takšen sklep o zavrženju dovoljena zahteva za sodno varstvo, za katero pa se ne uporablja drugi odstavek 63. člena ZP-1.

7.Tretji odstavek 63. člena ZP-1 prekrškovnemu organu onemogoča, da bi preverjal dovoljenost in pravočasnost zahteve za sodno varstvo zoper sklep o zavrženju predhodne zahteve za sodno varstvo. Prekrškovni organ mora zato takšno zahtevo za sodno varstvo nemudoma posredovati v odločanje sodišču, ne da bi preveril njeno dovoljenost ali pravočasnost. Gre namreč za izjemo, po kateri na navedeni procesni predpostavki pazi sodišče samo.[1] Glede na navedeno prekrškovni organ tudi ne more odločati o utemeljenosti predloga kršitelja za vrnitev v prejšnje stanje. Navedeni predlog se namreč nanaša na (ne)izpolnjevanje procesne predpostavke pravočasnosti vloženega pravnega sredstva, o pravočasnosti pa prekrškovni organ v tej fazi ne more odločati.

8.Glede na navedeno je Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje v postopku o prekršku pristojno Okrajno sodišče v Brežicah.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar in Marko Šorli. Odločbo je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Prepozno ali nedovoljeno zahtevo za sodno varstvo sodišče s sklepom zavrže, če tega ni storil prekrškovni organ (64. člen ZP-1).