Jedro

Tožnica je v postopku delno uspela in sicer s 85 %. Glede na ta uspeh je ob upoštevanju četrtega odstavka 15. člena ZST-1 dolžna plačati 15% takse, torej del, ki ustreza delu zahtevka, s katerim ni uspela.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: "Plačilni nalog III P 1513/2015 z dne 24. 10. 2017 (red. št. 53, list. št. 153) se v delu, ki se nanaša na plačilo takse za tožbo, ki presega znesek 60,75 EUR, razveljavi."

II. Tožnica sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Za tožbo, ki je bila vložena 5. 6. 2015, je sodišče odmerilo takso v višini 405,00 EUR. Tožnica je bila s sklepom z dne 8. 7. 2015 njenega plačila oproščena. O tožničinem zahtevku je bilo odločeno s sodbo z dne 18. 11. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 32/2017 z dne 17. 5. 2017). Tožničin uspeh je bil 85 %. Po pravnomočnem zaključku postopka je sodišče prve stopnje tožnico s plačilnim nalogom dne 24. 10. 2017 (list. št. 153), ob sklicevanju na četrti odstavek 15. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), terjalo, da plača del takse za tožbo v višini 174,47 EUR. S sklepom z dne 12. 12. 2017 je izdani plačilni nalog spremenilo tako, da je ugotovilo, da znaša dolžni znesek taksne obveznosti 344,25 EUR in ne 174,47 EUR. Tožnici je zato naložilo, da v roku 15 dni plača še 169,78 EUR.

2. Tožnica zoper takšno odločitev vlaga pritožbo. Meni, da je nepravilna in bi moralo sodišče terjano takso znižati in ne zvišati. Opozarja, da je v pravdi uspela s 85 % in bi bila zato dolžna plačati zgolj 15 % takse za tožbo, torej 60,75 EUR. Preostali znesek takse za tožbo je plačala tožena stranka, ko ji je bilo z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani naloženo, da v korist proračuna (med drugim) plača tudi sorazmerni del sodne takse v višini 344,25 EUR. Taksa je bila tožnici zato napačno odmerjena. Predlaga, da pritožbeno sodišče odločitev spremeni in zniža tudi prvotni (že plačani) znesek sodne takse. Priglaša stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Glede na to, da je bila tožnica ob vložitvi tožbe oproščena plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, pravno podlago, da ji sodišče po zaključenem postopku to takso oz. njen del vseeno naloži v plačilo, predstavlja četrti odstavek 15. člena ZST-1. Ta določa, da mora stranka, ki je bila oproščena plačila taks in v postopku delno uspe ter na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, plačati ta del takse. Plačilo ji naloži sodišče prve stopnje.

5. V konkretnem primeru je tožnica v postopku delno uspela in sicer s 85 %. Glede na ta uspeh bi morala, če ne bi bila oproščena, po zaključenem postopku nositi 15 % plačane takse, torej del, ki ustreza delu zahtevka, s katerim ni uspela1, preostali del (to je 85 %) takse pa je bila, ob upoštevanju tretjega odstavka 15. člena ZST-1, dolžna plačati tožena stranka2. Tožnica je zato na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZST-1 dolžna plačati le takso v višini 60,75 EUR.

6. Pritožba je glede na obrazloženo utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ob smiselni uporabi petega odstavka 34.a člena ZST-1 plačilni nalog v delu, ki presega takso 60,75 EUR, razveljavilo.

7. Pritožnica je s pritožbo sicer uspela, vendar le v pogledu taksne obveznosti in že po pravnomočnem zaključku pravde, zato do povračila pritožbenih stroškov ni upravičena.

1 Tako tudi sklep VSL II Cp 1781/2018. 2 Kot izhaja iz sodbe VSL II Cp 32/2017 z dne 17. 5. 2017, je bilo plačilo tega dela takse (to je zneska 344,25 EUR) v korist proračuna že naloženo v okviru odločitve o stroških postopka.