Jedro

Sodišče resda ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že ugotovljeno, ne sme pa zavrniti izvedbe dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem. Gre za vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni dovoljena.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Odločitev sodišča prve stopnje**

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožeče stranke za plačilo odškodnine (I. točka izreka). Odločilo je, da se stroški privedbe tožeče stranke plačajo iz sredstev službe za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Novem mestu (II. točka izreka) in tožeči stranki naložilo toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1.621,80 EUR (III. točka izreka).

**Povzetek pritožbenih navedb**

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da če bi bila v času kritičnega dogodka prisotna dva pravosodna policista, bi na spor lahko odreagirala in fizični napad nanj preprečila. Tožnik je škodo utrpel, ker je bil na oddelku navzoč le en paznik, ki ni odreagiral pravočasno. Pravosodni policisti so torej ravnali v nasprotju s predpisi in običajno metodo dela, saj so opustili obveznost skrbeti za varnost, red in disciplino v zavodu. Sodišče prve stopnje bi moralo pribaviti načrt varovanja in preveriti kolikšno število pravosodnih policistov je ta predpisoval na oddelek. Odločilno vprašanje je, ali je bilo v času škodnega dogodka predpisano varovanje z vsaj dvema pravosodnima policistoma. Zaradi opustitve izvedbe tega dokaza je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev, ki je vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe. Nasprotuje tudi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da zavod in pravosodni delavci v njem niso mogli predvideti ali pričakovati fizičnega napada A. A. Slednji je bil namreč že večkrat obsojen za kazniva dejanja z elementi nasilja. Sodišču prve stopnje očita tudi, da ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo izvedbo dokazov s pribavo in vpogledom načrta varovanja in z zaslišanjem priče B. B. Slednji bi lahko potrdil, da je imel A. A. preko členkov nameščen trd predmet, s katerim je tožniku povzročil tako hudo telesno poškodbo. Vnos predmeta, ki omogoča poškodovanje sojetnika, bi morali pravosodni policisti preprečiti in ker tega niso storili, takšna opustitev predstavlja nedopustno ravnanje. Sodišču prve stopnje očita, da je preuranjeno in premalo kritično verjelo izpovedbam pravosodnih policistov, čeprav je jasno, da bodo odgovornost in napake pri opravljanju svojih dolžnosti zanikali. Prav tako pa sodišče prve stopnje uradnim zaznamkom pravosodnih policistov ne bi smelo pripisati takšne teže ali se nanje opreti, kot je to storilo v točki 11 obrazložitve.

3. Tožena stranka (v nadaljevanju toženka) je na pritožbo odgovorila, predlagala njeno zavrnitev in priglasila stroške.

**Presoja utemeljenosti pritožbe**

4. Pritožba je utemeljena.

5. V tem postopku je bilo ključno vprašanje, ali je do napada na tožnika med prestajanjem zaporne kazni v Zavodu za prestajanje kazni zapora X. (v nadaljevanju zavod) prišlo, ker so zavod in pravosodni policisti opustili svoje dolžnosti. Tožnik očita toženki, da v zavodu ni bilo ustrezno poskrbljeno za varnost obsojencev, zaradi česar je utrpel nepremoženjsko škodo. V dokaz slednjega je tožnik med drugim predlagal zaslišanje sojetnika B. B., ki je bil priča škodnemu dogodku, ter pribavo in vpogled v načrt varovanja zavoda (v nadaljevanju načrt varovanja),1 s čimer bi se sodišče prve stopnje prepričalo, ali je bilo ob škodnem dogodku v zavodu prisotno zadostno število pravosodnih policistov.

6. Pritožba utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožnikovih dokaznih predlogov. Ta odločitev sodišča prve stopnje je v nasprotju z načelom kontradiktornosti, ki je izraženo v 5. členu ZPP. Vsaka stranka ima v pravdnem postopku pravico navajati dejstva in predlagati dokaze zanje. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče (drugi odstavek 213. člena ZPP). Pravica do izvedbe predlaganega dokaza sicer ni absolutna, saj sodišče predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, zavrne in navede, zakaj jih je zavrnilo (287. člen ZPP). Če sodišče brez upravičenega razloga zavrne dokazni predlog, gre za kršitev načela kontradiktornosti.2 Slednje je v predmetni zadevi storilo sodišče prve stopnje.

7. Tožnik je z zaslišanjem priče B. B. in vpogledom v načrt varovanja poskušal dokazovati nedopustnost ravnanja toženke, kot eno izmed predpostavk njene odškodninske odgovornosti. Sodišče prve stopnje je izvedbo navedenih dokazov zavrnilo z obrazložitvijo, da že izvedeni dokazi zadoščajo za vsebinsko odločitev3 in tožnikov zahtevek zavrnilo. V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožnik ni izkazal zatrjevanih opustitev (oz. nedopustnosti ravnanja toženke), vendar pa je dokazna predloga, s katerima je poskušal slednje dokazati, zavrnilo. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče prve stopnje resda ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že ugotovljeno, ne sme pa zavrniti izvedbe nekega dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem.4 Ravno to pa je z zavrnitvijo tožnikovih dokaznih predlogov posredno storilo sodišče prve stopnje. Iz sicer skope in pavšalne zavrnitve dokaznih predlogov gre namreč razumeti, da je sodišče prve stopnje ocenilo, da četudi bi predlagane dokaze tožnika izvedlo, le-ti ne bi spremenili njegove odločitve. Takšno sklepanje sodišča prve stopnje predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni dovoljena. Pritrditi gre pritožbi, da je tožnik z neizvedenimi dokazi želel dokazovati ključna pravno relevantna dejstva glede opustitve dolžnosti pravosodnih policistov oziroma zavoda. Od slednjega pa je odvisna odškodninska odgovornost toženke. Gre torej za dejstva, ki bi utemeljevala njegov tožbeni zahtevek in so v nasprotju z ugotovitvami sodišča prve stopnje. Navedenih dokaznih predlogov sodišče prve stopnje zato ne bi smelo zavrniti z argumentom, da so drugi dokazi zadoščali za sprejem odločitve. S takšno obrazložitvijo lahko sodišče zavrne le izvedbo tistega dokaza, ki gre v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa tudi dokaza, ki naj takšno dejstvo ovrže.5 Zavrnitev tožnikovih dokazov, ki bi lahko privedli do drugačne rešitve spora, predstavlja smiselno uveljavljano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Dodati gre, da se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni opredelilo do vseh očitanih opustitev toženke. Izpodbijana sodba ne vsebuje ugotovitve, ali je A. A. pri napadu na tožnika uporabil tudi kovinski predmet. Uporaba kovinskega predmeta pri napadu predstavlja pomemben vidik nedopustnosti ravnanja toženke, saj so v tem primeru pravosodni policisti dopustili, da je zapornik v zavod prinesel predmet, nevaren za sojetnike. Pritožba v tem delu pravilno opozarja, da bi takšna opustitev lahko predstavljala nedopustno ravnanje toženke. Sodišče prve stopnje prav tako ni pojasnilo, zakaj je v celoti sledilo toženki, da je bilo ob škodnem dogodku v zavodu zagotovljeno varstvo obsojencev skladno z načrtom varovanja, torej da je bilo prisotno zadostno število pravosodnih policistov. Ob ugotavljanju tega dejstva se je sodišče prve stopnje oprlo le na izpovedbe pravosodnih policistov. Ti imajo kot osebe, ki se jim očita opustitev dolžnosti, nedvomno interes za toženkin uspeh v postopku. Dokaz, ki ga je s tem v zvezi predlagal tožnik, pa je, kot že predhodno pojasnjeno, neustrezno zavrnilo. Sodišče prve stopnje se tako ni opredelilo do vseh relevantnih tožnikovih navedb in s tem kršilo svojo dolžnost opredelitve.6

9. Nadalje pritožbeno sodišče še ugotavlja, da iz listin v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 30. 3. 2022 zavod sicer pozvalo, da naj predloži celoten načrt varovanja, s čimer pa se Ministrstvo za pravosodje ni strinjalo. Iz odgovora ministrstva izhaja, da je načrt varovanja uradni dokument, ki vsebuje tajne podatke, katerih razkritje bi lahko ogrozilo varnost zavoda. Kljub tožnikovemu vztrajanju pri izvedbi dokaza s pribavo in vpogledom v načrt varovanja, sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo. V zvezi s tem pritožbeno sodišče pripominja, da je v ZPP urejeno tudi postopanje sodišč z dokazi, ki vsebujejo tajne podatke. Skladno s 332.c členom ZPP lahko sodišče s sklepom odloči, ali se dopusti vpogled v vloge in listine, ki so jih stranke priložile vlogam, ter ali se izvedejo dokazi, ki vsebujejo tajne podatke. Pri tem pa lahko stranki naloži, da pripravi in predloži različice vlog ali listin, na katerih so prekriti posamezni deli, ki vsebujejo tajne podatke, če oceni, da celotno razkritje vlog ali listin ni nujno (tretji odstavek 332.c člena ZPP). Sodišče prve stopnje citirane določbe ni uporabilo, prav tako pa tudi ni pojasnilo, zakaj je ni.

10. Ker je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo postopka, je bilo treba ugoditi pritožbi, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti zadevo v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku temeljito presoja vse opustitve dolžnosti, ki jih toženki očita tožnik, ter nato v zadevi ponovno odločil. Pri tem naj zasliši B. B., ki je bil priča škodnemu dogodku ter ob uporabi 332.c člena ZPP odloči o morebitnem vpogledu v načrt varovanja. Če bi pritožbeno sodišče samo odpravljalo ugotovljeno kršitev, bi se šele na pritožbeni stopnji prvič opredeljevalo do nekaterih ključnih navedb tožnika. Ob strogem tehtanju med pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in pravico do učinkovitega sodnega varstva, ki obsega tudi pravico do pritožbe in sojenja na dveh instancah, je pritožbeno sodišče dalo prednost slednji.

11. Ker je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti že iz zgoraj pojasnjenega razloga, na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 Iz 3. odstavka 11. člena Pravilnika o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov. 2 N. Betetto v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 612. 3 Točka 5 obrazložitve sodbe. 4 Povzeto po A. Galič v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, str. 56. 5 Glej VSL sklep I Cpg 501/2016 z dne 7. 6. 2017. 6 J. Zobec v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 309.