Jedro

V primeru poznejših sprememb lastništva objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, se ne zahteva novo dovoljenje lastnika nepremičnine. Od trenutka, ko je bil v sodni register vpisan poslovni naslov pravne osebe skladno s tedaj veljavno zakonodajo, preklic dovoljenja nima registrskih posledic, enako pa tudi ne poznejše spremembe lastništva nepremičnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja za začetek postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije. Ugotovilo je, da se predlagatelj kot lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov subjekta vpisa, ne more sklicevati na dejstvo, da subjekt vpisa na tem naslovu ne posluje in ne sprejema poštnih pošiljk, saj ta dejstva sodišče preizkuša le, če bi bil začet postopek izbrisa po uradni dolžnosti. Ob vpisu subjekta vpisa v sodni register ni bila zahtevana predložitev dovoljenja lastnika objekta, predlagatelj pa ni zatrjeval morebitnih zlorab pri vpisu poslovnega naslova v sodni register in glede na povezave subjekta vpisa s predlagateljico to tudi ni življenjsko.

2.Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožil predlagatelj. V pritožbi zanika, da bi bil družbenik ali zakoniti zastopnik subjekta vpisa ali njegovega družbenika, to je družbe A. d. o. o. Vztraja, da subjekt vpisa nima soglasja lastnika objekta, niti pravnega temelja za poslovanje na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register. Predlagatelj je postal lastnik nepremičnine z nakupom nepremičnine na podlagi notarskega zapisa prodajne pogodbe z dne 24. 12. 2012 in v letu 2007 tudi ni mogel dati soglasja za poslovanje na tem naslovu.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V konkretnem primeru je predlagatelj predlagal postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije po določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ker ta postopek prenehanja pravne osebe in njen izbris iz sodnega registra poteka brez izrecno izražene volje pravne osebe, je treba ta institut že po naravi stvari jemati skrajno resno in občutljivo ter ga v vsakem primeru tolmačiti ozko (kot izjemo).1

5.Po 2. alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP je kot izbrisni razlog določena domneva, da velja, da subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu vpisanem v sodni register, če je kot njegov poslovni naslov v sodni register vpisan naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki mu ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. V tem delu ima predlagatelj kot lastnik nepremičnine procesno legitimacijo za začetek izbrisnega postopka (433. člen ZFPPIPP).

6.Drži sicer pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje napačno navedlo, da je B. B. večinski družbenik družbe A., d. o. o., ki je družbenik subjekta vpisa. Večinski družbenik te družbe je namreč C. B. in ne B. B., ki je edini družbenik predlagatelja. Čeprav je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno ugotovilo navedeno povezavo, pa to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj to za odločitev ni pomembno.

7.Predlagatelj se v pritožbi sklicuje, da je v predlogu za izbris navedel, da subjekt vpisa nima soglasja lastnika objekta, niti pravnega temelja za poslovanje na poslovnem naslovu, ki je vpisan v register. Hkrati pa navaja, da je lastnik predmetne nepremičnine postal šele pozneje, ko je subjekt vpisa že imel poslovni naslov tem naslovu vpisan v sodni register. Vendar iz zatrjevanega dejstva, da predlagatelj kot sedanji lastnik nepremičnine subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu še ne izhaja pravno relevantno dejstvo, da subjekt vpisa ni imel soglasja lastnika objekta za poslovanje na tem naslovu, ko je bil predlagan vpis tega poslovnega naslova v sodni register. Obrazložitev izpodbijanega sklepa ni sama s seboj v nasprotju, kot neutemeljeno navaja pritožnik, in bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg) in 429. členom ZFPPIPP ni podana. Sodišče prve stopnje je presodilo, da bi bil predlagatelj procesno legitimiran le, če bi trdil, da subjektu vpisa v svojem objektu

nikoli ni dal

dovoljenja za vpis poslovnega naslova v sodnem registru. Ker predlagatelj v predlogu ni razkril, da je postal lastnik nepremičnine šele pozneje, ko je bil obravnavani poslovni naslov subjekta vpisa že vpisan v sodni register, je treba navedeno presojo razumeti v tem smislu, da predlagatelj ni zatrjeval, da subjekt vpisa

nikoli ni imel

dovoljenja lastnika objekta za vpis poslovnega naslova v sodni register. Ker je bil obravnavani poslovni naslov subjekta vpisa v sodni register vpisan pred uveljavitvijo 11. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1H, s katerim je bil dopolnjen 4. člen ZSReg, za vpis poslovnega naslova v sodni register ni bilo treba predložiti overjene izjave lastnika objekta, kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje. Navedbo izpodbijanega sklepa, da ob vpisu (poslovnega naslova) v sodni register subjekt vpisa ni potreboval dovoljenja lastnika objekta, je tako treba razumeti skupaj s predhodno obrazložitvijo tega dovoljenja kot overjene izjave lastnika objekta v smislu 4. člena ZSReg.

V primerih, ko overjena izjava (dovoljenje) lastnika objekta sploh ni (bila) potrebna, gole navedbe (sedanjega) lastnika, da subjekt vpisa nima dovoljenja lastnika objekta, ne zadoščajo za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije

Predlagatelj pa ni zatrjeval in ne dokazal, da subjekt vpisa nikoli ni imel soglasja lastnika nepremičnine. Pritožba to potrjuje, saj pritožnik tudi v pritožbi ni trdil, da prejšnji lastniki nepremičnine ne bi soglašali z vpisom obravnavanega poslovnega naslova subjekta vpisa v sodni register. Iz pritožbi priloženega zgodovinskega izpisa iz zemljiške knjige pa celo izhaja, da je bil lastnik nepremičnine do 1. 10. 2014 sam subjekt vpisa.

8.Glede na zakonski dejanski stan izbrisnega razloga po 2. alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, predlagatelj ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da je postal lastnik predmetne nepremičnine na podlagi prodajne pogodbe v notarskem zapisu opr. št. SV 1117/2012 z dne 24. 12. 2012 in zato v letu 2007 (verjetno mišljeno v letu 2000, ko je bil v sodni register vpisan predmetni poslovni naslov subjekta vpisa), ni in tudi ni mogel dati soglasja za poslovanje na tem naslovu, saj takrat sploh še ni bil lastnik objekta. V primeru poznejših sprememb lastništva objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, se namreč ne zahteva novo dovoljenje lastnika nepremičnine. Od trenutka, ko je bil v sodni register vpisan poslovni naslov pravne osebe skladno s tedaj veljavno zakonodajo, preklic dovoljenja nima registrskih posledic2, enako po presoji pritožbenega sodišča tudi ne poznejše spremembe lastništva nepremičnine. Pravna posledica neizdanega dovoljenja lastnika objekta za poslovanje subjekta vpisa na poslovnem naslovu je presumpcija obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP in v nadaljevanju izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije, torej prenehanje subjekta vpisa. Gre za tako nepopravljivo posledico, da domnevne baze iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP za obstoj izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče širiti tudi na primere, ko je ob prijavi za vpis poslovnega naslova subjekt vpisa imel soglasje lastnika objekta za poslovanje na tem naslovu, pa mu ga je lastnik objekta kasneje preklical3 ali pa se je spremenil lastnik objekta. Sodna praksa se je že izrekla, da ima predlagatelj možnost z drugimi pravnimi sredstvi doseči izpraznitev poslovnih prostorov, ki jih zaseda subjekt vpisa. Svojo lastninsko pravico bo lahko torej varoval z drugimi pravnimi inštituti. Ne more pa uspeti v registrskem postopku izbrisa subjekta vpisa, kar bi pomenilo prenehanje pravne osebe. Zato ni podano nobeno nesorazmerje med položajema predlagatelja in subjekta vpisa.4

9.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s 429. členom ZFPPIPP, 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg v zvezi s 429. členom ZFPPIPP).

__________________

1

1Prim. sklep VSK Cpg 191/2019 z dne 8. 1. 2020 in tam navedeno sodno prakso.

2

2Sklep VSM I Cpg 104/2024 z dne 9. 5. 2024: V sodni praksi je izoblikovano enotno stališče, da lahko lastnik objekta dovoljenje da ali pa ga ne da, ne more pa si premisliti in ga preklicati oziroma zatrjevati, da ga novi lastnik (družbenik) subjekta vpisa nima oziroma da zanj ne velja. Izbris subjekta vpisa iz sodnega registra, ki bi sledil opisanemu ravnanju lastnika nepremičnine, bi bil zanj prehuda in nesorazmerna sankcija (odločbe VSL IV Cpg 721/2018 z dne 17. 10. 2018, IV Cpg 341/2019 z dne 9. 5. 2019 in druge).

3

3Prim. sklep VSL IV Cpg 627/2018 z dne 29. 8. 2018.

4

4Tako sklep VSL IV Cpg 11/2023 z dne 12. 1. 2023.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 427, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(2), 429 Zakon o sodnem registru (1994) - ZSReg - člen 4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.