Jedro

Če ima deklica v času stika izvenšolsko aktivnost, je očetova dolžnost, da v okviru izvrševanja stika za to poskrbi in deklico odpelje na dejavnost. Tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, pa mora opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike. Ta določba materi nalaga, da otroka ne obremeni s preštevilnimi izvenšolskimi dejavnostmi. Za deklico je koristnejši stik z očetom, kot pa udeležba na več interesnih dejavnostih. Potrebam osemletne deklice zadostita že ena ali največ dve interesni dejavnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotni udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Oris zadeve**

1. Udeleženca sta starša osemletne A. A. Ob razpadu zakonske zveze sta pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi IV P 754/2018 dne 19. 2. 2019 sklenila sodno poravnavo o varstvu in vzgoji, stikih ter preživnini. Deklica je bila zaupana v varstvo in vzgojo materi, stiki z očetom pa so bili dogovorjeni ob torkih in četrtkih ter vsak drugi vikend; v poletnem času pa nepretrgoma 10 dni. Oče se je zavezal za hčerino preživljanje plačevati 200 EUR. Valorizirani znesek preživnine znaša 238,40 EUR.

Oba starša sta vložila (vsak svoj) predlog za spremembo stikov in preživnine. Mati se zavzema za zvišanje preživnine na 300 EUR, oče pa za znižanje na 130 EUR ter za ožji obseg stikov. Predlog za spremembo stikov je mati med postopkom umaknila.

**Odločitev sodišča prve stopnje**

2. Sodišče prve stopnje je ugodilo očetovemu predlogu za spremembo stikov. Te je določilo izmenjaje na način, da oče prvi teden prevzame hčerko v ponedeljek ob 15. uri v šoli/doma, do 19. ure pa jo pripelje nazaj na materin dom. Naslednji teden pa jo prevzame v ponedeljek ob 15. uri v šoli/doma in jo naslednji dan do 19. ure pripelje nazaj na materin dom. Med poletnimi počitnicami potekajo stiki (strnjeno) prvi teden v mesecu, in sicer od prve sobote do druge sobote v mesecu (I. točka izreka). Predloga za zvišanje/znižanje preživnine je zavrnilo (II. in III. točka izreka) in odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške (IV. točka izreka).

**Povzetek bistvenih navedb predlagateljičine pritožbe**

3. Predlagateljica zoper sklep vlaga pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

Pritožnica poudarja, da se stiki ne bi smeli prilagajati zaposlitvi nasprotnega udeleženca in se podrejati njegovemu delovnemu času. A. A. ima v ponedeljek izvenšolsko dejavnost; sodišče pa je dalo prednost stiku pred dejavnostjo. Nasprotuje, da bi med delovnim tednom A. A. pri nasprotnem udeležencu prespala, ker ta z njo ne opravi šolskih obveznosti.

Valoriziran znesek preživnine od februarja 2023 znaša 238,40 EUR. Po oceni sodišča gre za ustrezen znesek preživnine. Vendar pa bi moralo sodišče ta znesek določiti v izpodbijanem sklepu. Sodišče ni upoštevalo, da potekajo stiki v majhnem obsegu in da ima zato predlagateljica višje stroške preživljanja.

Sodišče je kršilo pravila postopka, ker ni postavilo izvedenca (pedo)psihiatrične stroke v zvezi z določitvijo stikov, ki so A. A. v korist. Strokovna sodelavka CSD je na naroku 17. 5. 2022 mnenje podajala, ne da bi bila zaslišana oz. je do njenega zaslišanja, vključno s podajo opozoril in pouka, prišlo šele kasneje. Tudi to predstavlja kršitev postopka.

**Presoja utemeljenosti pritožbe**

4. Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu. Ta je nanjo podal odgovor, v katerem pritrjuje razlogovanju, pravnim naziranjem in zaključkom sodišča prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožba ni utemeljena.

**O kršitvah pravil postopka**

6. Sodišče prve stopnje zaradi neizvedbe dokaza z izvedencem (pedo)psihiatrične stroke ni zagrešilo kršitve pravil postopka. Izvedba tega dokaza bi bila potrebna v primeru obstoja strokovnih vprašanj, na katera sodišče ne bi moglo samo odgovoriti. Pritrdilen ali zavrnilen odgovor na izpostavljeno pritožbeno dilemo se skriva v vprašanju, katera dejanska vprašanja bi izvedenec pomagal razrešiti.1 O tem pritožba molči. Pritožbeno sodišče sledi pojasnilu prvega sodišča v 11. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da se z izvedencem (pedo)psihiatrom razrešujejo dileme v zvezi z (morebitnimi) duševnimi boleznimi oz. osebnostnimi motnjami. Tovrstnih zatrjevanj pa v procesnem gradivu ni. Ustrezno podlago za odločitev glede stikov med A. A. in očetom nudi mnenje pristojnega CSD in ustno pojasnilo strokovne delavke B. B. Gre za mnenje oseb, ki imajo strokovno znanje, zato jim (tudi) zakon daje posebno težo.2 Zato ni bilo nobene potrebe za izvedbo predlaganega dokaza.

7. V primerjavi s pravdnim je nepravdni postopek manj formaliziran. Njegovo bistvo je v urejanju določenih razmerij, ne pa reševanje sporov glede civilnih pravic. Postopek je ohlapnejši in se bolj prilega naravi razmerja, ki se ureja. Zato pojasnila in mnenje strokovne sodelavke CSD, podana na naroku brez ustreznih opozoril sodišča, na pravilnost in zakonitost sodne odločbe nimajo vpliva. Slednjega pritožba niti ne zatrjuje, zato je posplošeni očitek neutemeljen.

**O preživnini**

8. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo povečanja dekličinih potreb, ki bi narekovale zvišanje preživnine. Njene potrebe so v februarju 2019 znašale od 350 EUR do 360 EUR. Povečale so se za približno 18 %. Za toliko se je zaradi valorizacije zvišala tudi preživnina, ki jo je dolžan plačevati nasprotni udeleženec. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je treba za dekličino preživljanje zagotoviti približno 420 EUR. Nasprotni udeleženec že plačuje 238,40 EUR, zato je nerazumljiv in neutemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče ta znesek (še) posebej zapisati v sklepu. Bistveno pa so se spremenile razmere pri nasprotnem udeležencu; v novi partnerski zvezi ima še dva otroka in s tem dve novi preživninski obveznosti. Zato tudi po oceni pritožbenega sodišča ni utemeljenih razlogov za zvišanje preživnine.

**O stikih**

9. Pritožbi ne uspe vzbuditi dvoma v pravilnost odločitve o stikih, določenih v izpodbijanem sklepu. Nasprotni udeleženec je izkazal, da ima zaradi zaposlitve pri drugem delodajalcu drugače razporejene delovne obveznosti. Njegovo delo poteka od srede do nedelje. Povsem razumno je, da se stiki uredijo na način, da bo njihovo izvrševanje mogoče. Če ima deklica v času stika izvenšolsko aktivnost, pa je očetova dolžnost, da v okviru izvrševanja stika za to poskrbi in deklico odpelje na dejavnost. Tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, pa mora opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike (drugi odstavek 141. člena Družinskega zakonika). Ta določba materi nalaga, da otroka ne obremeni s preštevilnimi izvenšolskimi dejavnostmi. Za deklico je koristnejši/pomembnejši stik z očetom, kot pa udeležba na več interesnih dejavnostih. Potrebam osemletne deklice zadostita že ena ali največ dve interesni dejavnosti.

10. Nobenega utemeljenega razloga ni, da deklica pri očetu med tednom ne bi prespala. Za deklico so pomembne tudi nočitve pri očetu, o čemer se je prvo sodišče jasno in prepričljivo opredelilo v 28. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče k temu nima kaj dodati. Uvedba stika s prenočevanjem krepi in utrjuje dekličino samostojnost. Očetu pa se daje možnost, da se (aktivneje) vključi v dekličine šolske obveznosti.

11. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo kršitev pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava, ki jih po uradni dolžnosti upošteva v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

**Odločitev o pritožbenih stroških**

12. Na podlagi drugega odstavka 55. člena in 101. člena ZNP-1 o stroških postopka odloči sodišče po prostem preudarku. Odgovor nasprotnega udeleženca ni v bistvenem prispeval k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato tudi glede na ostale okoliščine konkretnega primera nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Primerjaj VSL sklep IV Cp 903/2008. 2 Primerjaj 108. člen ZNP-1.