Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče Republike Slovenije prvi odstavek 11. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi št. 60642/08 (ZNISESČP) uporabilo ustavnoskladno v zvezi z vprašanjem pravočasnosti tožničine zahteve za verifikacijo stare devizne vloge.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je Upravno sodišče Republike Slovenije prvi odstavek 11. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi št. 60642/08 (ZNISESČP) uporabilo ustavnoskladno v zvezi z vprašanjem pravočasnosti tožničine zahteve za verifikacijo stare devizne vloge?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničino tožbo zoper sklep Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, št. 0042-534/2018/2 z dne 5. 11. 2018, s katerim je bila zavržena tožničina zahteva za verifikacijo devizne vloge.

2. V obrazložitvi sodbe je Upravno sodišče ugotovilo, da je tožnica zamudila rok za vložitev zahteve za verifikacijo devizne vloge. Glede tožbenih navedb, da je rok za vložitev zahteve iz prvega odstavka 11. člena ZNISESČP prekratek in s tem v nasprotju z načelom pravne države, človekovimi pravicami, načelom enakega varstva pravic in pravico do povračila škode, je presodilo, da ima Republika Slovenija legitimen interes, da si zagotovi predvidljivost obsega obveznosti na podlagi neizplačanih deviznih vlog ter v ta namen določi rok za vložitev zahteve za verifikacijo. Pojasnilo je, da je bil ZNISESČP javno dostopen od 4. 7. 2015 in so se potencialni upravičenci z njim lahko seznanili. Objavljen je bil tudi javni poziv za vlaganje zahtev za verifikacijo neizplačanih deviznih vlog (s pogoji in rokom), zato je imela tožnica ustrezne možnosti, da se seznani s pogoji za verifikacijo devizne vloge ter jo pravočasno zahteva. Presodilo je, da je petindvajsetmesečni rok tudi ob upoštevanju dejanskih omejitev dela varčevalcev pri vlaganju zahtev razumna časovna omejitev, kar potrjujejo tudi številne pravočasno vložene zahteve za verifikacijo.

3. Tožnica je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zaradi pomembnih pravnih vprašanj, glede ustavnoskladne razlage zakonsko določenega roka za vložitev zahteve za verifikacijo, glede zatrjevane kršitve pravice do izjave in glede sestave sodišča v konkretnem primeru.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu tožnice za dopustitev revizije v tem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Tožnica navaja, da je rok za vložitev zahteve za verifikacijo iz prvega odstavka 11. člena ZNISESČP, glede na okoliščine starih deviznih varčevalcev (starejše, prava neuke osebe, ki morajo zahtevke uveljavljati v drugi državi, v drugem jeziku), prekratek, zaradi česar se tako sama kot tudi številni drugi upravičenci, ki živijo izven držav nekdanje Jugoslavije, ni mogla pravočasno seznaniti s pogoji za verifikacijo. Trdi, da je stališče Upravnega sodišča, da gre za razumno časovno omejitev vlaganja zahtevkov starih deviznih varčevalcev, napačno, z uporabo prekluzivnega roka pa je poseglo v 2., 5., 14., 22., 25. in 33. člen Ustave Republike Slovenije. Gre za pomembno pravno vprašanje razlage prvega odstavka 11. člena ZNISESČP z vidika razumne časovne omejitve in s tem povezane skladnosti z Ustavo Republike Slovenije. Navedeno vprašanje je pomembno za pravno varnost vseh upravičencev, ki zahteve niso vložili v roku oziroma za rok niso pravočasno izvedeli, o njem pa Vrhovno sodišče še ni odločalo.

6. Glede ostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.