Jedro

Umik tožbe po enem mesecu in desetih dneh od izpolnitve zahtevka ni takoj, v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP, zlasti, ko gre za gospodarski spor.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se spremeni izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da izrek glasi: “Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti toženi stranki 837,52 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku tega roka.”

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti toženi stranki 157,68 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku tega roka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodu navedenim sklepom naložilo toženi stranki, da je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka 2.200,79 EUR v 15 dneh od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka. Ugotovilo je, da je tožeča stranka 9. 5. 2016 sporočila, da je tožena stranka plačala preostalo terjatev, zato umika tožbo, vsled česar je s sklepom z dne 25. 5. 2016 razveljavilo sklep o izvršbi VL 65642/2015 z dne 1. 6. 2015 v prvem in tretjem odstavku izreka ter ustavilo postopek. Tožeča stranka je 9. 5. 2016 umaknila tožbo, ker je tožena stranka 30. 3. 2016 plačala preostanek dolga. Kot izhaja iz vloge tožeče stranke z dne 24. 5. 2016, je tožena stranka 30. 3. 2016 plačala 4.364,73 EUR od dolgovanih 4.431,66 EUR, kar pomeni, da je od takrat dalje še vedno dolgovala 66,27 EUR. Tožeča stranka je v izogib nadaljnjim stroškom štela, da je tožena stranka poravnala dolg, zato je šteti, da je 9. 5. 2016 takoj umaknila tožbo.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbi navaja, da so zmotne navedbe tožeče stranke glede obstoja dolga, saj temeljijo na napačnem (previsokem) izračunu zakonskih zamudnih obresti, nadalje so neupravičene, saj je tožeča stranka umaknila tožbo, kot je sama navedla, zaradi poravnanih obveznosti tožene stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožeča stranka je od 4.338,15 EUR napačno obračunala obresti od 18. do 30. 3. 2016 in napačno navedla, da je bil na 30. 3. 2016 skupno dolgovani znesek tožene stranke 4.431,66 EUR. Iz pravilnega obračuna zakonskih zamudnih obresti od 4.338,15 EUR za obdobje od 18. do 30. 3. 2016 izhaja znesek glavnične obveznosti z obrestmi oziroma skupno dolgovani znesek tožene stranke na 30. 3. 2015 v višini 4.349,60 EUR in ne 4.431,66 EUR. Glede na to, da je tožena stranka 30. 3. 2016 na račun tožeče stranke nakazala 4.364,37 EUR, je v celoti izpolnila dolgovane obveznosti, celo preplačala za 15,13 EUR. Kot je tožena stranka že navedla v izjavi o umiku tožbe z dne 17. 5. 2016 in zgoraj, umika tožbe tožeče stranke na 10. 5. 2016 v smislu 158. člena ZPP ter sodne prakse ni mogoče pojmovati kot takojšnega potem, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

3. Tožeča stranka je po pooblaščenki odgovorila na pritožbo. V odgovoru navaja, da tožena stranka ne pove katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka naj bi zagrešilo prvostopno sodišče, prav tako se ne opredeli glede zatrjevane zmotne uporabe materialnega prava. Tožeča stranka je natančno opisala na kakšen način je tožena stranka izpolnjevala svojo obveznosti, da je ni izpolnila v celoti, ker z zadnjim nakazilom 4.364,73 EUR ni pokrila celotnega dolgovanega zneska in še zmeraj dolguje 66,27 EUR, da tožbo umika, ker ne želi toženi stranki povzročati dodatnih stroškov, ki bi vsekakor nastali z udeležbo stranke na naroku, razpisanem za 2. 6. 2015 (prav: 2016), kasneje preloženem za nedoločen čas, višina katerih bi krepko presegla višino neplačanega zneska. Tožnik je s tem, ko je tožbo umaknil potem, ko je štel, da mu je tožena stranka poravnala celotni dolgovani znesek, ravnal v korist tožene stranke, v posledici ravnanja tožnika toženi stranki niso nastali dodatni stroški.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožena stranka je v pritožbi pojasnila, katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka naj bi zagrešilo sodišče prve stopnje (po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), prav tako glede zmotne uporabe materialnega prava (158. člen ZPP). Očitki glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niso podani.

6. Se pa tožena stranka utemeljeno sklicuje na obračun obresti od preostalega dolga. Po njenem obračunu, ki ga je preizkusilo tudi sodišče druge stopnje z verificiranim spletnim programom Vrhovnega sodišča RS1, so zakonske zamudne obresti od preostalega dolga 4.338,15 EUR od 18. do 30. 3. 2016 (12 dni) znašale 11,45 EUR in skupni dolg 4.349,60 EUR (priloga B7). Tožena stranka je s plačilom 4.364,73 EUR na 30. 3. 2016 v celoti plačala preostali dolg. Iz obračuna obresti, ki ga je k odgovoru z dne 24. 5. 2016 priložila tožeča stranka, izhaja, da je obračunala zamudne obresti od preostalega dolga 4.338,15 EUR od 18. 3. do 24. 6. 2016 (98 dni) v znesku 93,15 EUR (priloga A20; čeprav je zatrjevala dolg 66,27 EUR), kar ni pravilno. Ker je tožena stranka 30. 3. 2016 poravnala celotni preostali dolg, tožeča stranka pa je šele 9. 5. 2016 umaknila tožbo, je ni umaknila v izogib povzročitve dodatnih stroškov, kot je navedla v odgovoru z dne 24. 5. 2016 (listna št. 84 spisa). Tudi ni mogla šteti, da ji je tožena stranka dolg poravnala, ker ga je dejansko poravnala. Sodišče prve stopnje ji je zmotno sledilo (četrta točka obrazložitve). Tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da umik tožbe po enem mesecu in desetih dneh od izpolnitve zahtevka ni takoj v smislu prvega odstavka 158. člena ZPP. Zlasti v tem primeru, ko gre za gospodarski spor, kjer se pričakuje bolj skrbno ravnanje strank, tudi glede umika tožbe po izpolnitvi zahtevka. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da je toženi stranki priznalo kot potrebne pravdne stroške: nagrado za ugovor zoper sklep o izvršbi 900 točk po 6. točki tar. št. 27 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), za prvi - poravnalni narok 28. 1. 2016 450 točk po 2. točki tar. št. 20 OT (ne v presežku do zahtevanih 900 točk po tar. št. 20 točka 1 v zvezi s tar. št. 18, ker sodna poravnava ni bila uspešna), za kratko vlogo 17. 5. 2016 20 točk (4. točka tar. št. 39 OT), sodno takso 55,00 EUR, 2 % administrativni stroški, 22 % DDV (5. alineja 358. člena ZPP). Skupaj znašajo pravdni stroški 837,52 EUR. Ni ji priznalo nagrade za sklenitev sodne poravnave, ker ni bila uspešna. Odločitev o zamudnih obresti temelji na načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006 (Pravna mnenja 1/2006).

7. Tožena stranka je uspela s pritožbo, zato ji mora tožeča stranka povrniti potrebne pravdne stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ti predstavljajo nagrado za redno pravno sredstvo 150 točk po 2. točki tar. št. 21 OT, sodno takso 72,00 EUR, administrativne stroške 2 % in 22 % DDV. Skupaj znašajo pritožbeni stroški 157,68 EUR. Odločitev o zamudnih obresti temelji na načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006 (Pravna mnenja 1/2006).