Jedro

Jedro

Toženec poslovnega razloga, ki bi bil utemeljen in bi onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ni dokazal.

Toženec poslovnega razloga, ki bi bil utemeljen in bi onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ni dokazal.

Prvi odstavek 118. člena ZDR-1 omogoča sodišču, da v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ne vrne delavca nazaj na delo, ampak pogodbo o zaposlitvi sodno razveže. Takšno odločitev lahko sprejme le v primeru predloga delavca ali delodajalca, ki ga delavec ali delodajalec lahko uveljavljata do zaključka glavne obravnave (tretji odstavek 118. člena ZDR-1). V tožnikovem primeru ne on ne toženec predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi nista podala.

Prvi odstavek 118. člena ZDR-1 omogoča sodišču, da v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ne vrne delavca nazaj na delo, ampak pogodbo o zaposlitvi sodno razveže. Takšno odločitev lahko sprejme le v primeru predloga delavca ali delodajalca, ki ga delavec ali delodajalec lahko uveljavljata do zaključka glavne obravnave (tretji odstavek 118. člena ZDR-1). V tožnikovem primeru ne on ne toženec predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi nista podala.

Izrek

Izrek

I.Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni v drugem odstavku točke II izreka, tako da se točki II in III izreka v celoti na novo glasita:

I.Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni v drugem odstavku točke II izreka, tako da se točki II in III izreka v celoti na novo glasita:

II."II. Tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 11. 2023, temveč še traja. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo.

"II. Tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 11. 2023, temveč še traja. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo.

III. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni za čas od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo tožečo stranko prijaviti v zavarovanje in ji iz naslova plače plačati mesečne zneske, kot bi jih prejela na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi, če bi bila zaposlena pri toženi stranki, zmanjšane za izplačana denarna nadomestila s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v navedenem obdobju, in vse druge prejemke, do katerih bi bila upravičena na podlagi pogodbe o zaposlitvi in na podlagi zakonskih določil in aktov tožene stranke (regres, božičnica, 13. plača), vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila. V presežku (nadomestilo plače v višini izplačanih denarnih nadomestil) se zahtevek zavrne."

III.Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni za čas od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo tožečo stranko prijaviti v zavarovanje in ji iz naslova plače plačati mesečne zneske, kot bi jih prejela na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi, če bi bila zaposlena pri toženi stranki, zmanjšane za izplačana denarna nadomestila s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v navedenem obdobju, in vse druge prejemke, do katerih bi bila upravičena na podlagi pogodbe o zaposlitvi in na podlagi zakonskih določil in aktov tožene stranke (regres, božičnica, 13. plača), vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila. V presežku (nadomestilo plače v višini izplačanih denarnih nadomestil) se zahtevek zavrne."

II.V ostalem se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se potrdi nespremenjeni del izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

II.V ostalem se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se potrdi nespremenjeni del izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

III.Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki plačati stroške pritožbenega postopka v višini 549,00 EUR.

III.Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki plačati stroške pritožbenega postopka v višini 549,00 EUR.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je toženec podal tožniku dne 23. 11. 2023, nezakonita (točka I izreka) in da tožniku delovno razmerje pri tožencu na podlagi te odpovedi ni prenehalo, ampak je trajalo do 28. 5. 2024, ko je pogodbo o zaposlitvi sodno razvezalo (prvi odstavek točke II izreka); v presežku (vzpostavitev delovnega razmerja, reintegracija in reparacija od 29. 5. 2024 dalje, nadomestilo plače v višini denarnega nadomestila za brezposelnost) je zahtevek zavrnilo (drugi odstavek točke II izreka). Tožencu je naložilo, da od prenehanja delovnega razmerja do 28. 5. 2024 tožnika prijavi v zavarovanje in mu plača mesečne zneske, kot bi jih imel v delovnem razmerju, zmanjšane za denarno nadomestilo za brezposelnost, vključno z vsemi prejemki iz delovnega razmerja (regres, božičnica, 13. plača), vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (točka III izreka). V delu, v katerem se nanaša na davke in prispevke, je tožbo zavrglo (točka IV izreka; sklep). Tožencu je naložilo, da za tožnika na račun sodišča plača pravdne stroške v višini 727,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka osemdnevnega izpolnitvenega roka do plačila (točka V izreka). Določilo ga je za zavezanca za plačilo sodne takse (točka VI izreka).

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je toženec podal tožniku dne 23. 11. 2023, nezakonita (točka I izreka) in da tožniku delovno razmerje pri tožencu na podlagi te odpovedi ni prenehalo, ampak je trajalo do 28. 5. 2024, ko je pogodbo o zaposlitvi sodno razvezalo (prvi odstavek točke II izreka); v presežku (vzpostavitev delovnega razmerja, reintegracija in reparacija od 29. 5. 2024 dalje, nadomestilo plače v višini denarnega nadomestila za brezposelnost) je zahtevek zavrnilo (drugi odstavek točke II izreka). Tožencu je naložilo, da od prenehanja delovnega razmerja do 28. 5. 2024 tožnika prijavi v zavarovanje in mu plača mesečne zneske, kot bi jih imel v delovnem razmerju, zmanjšane za denarno nadomestilo za brezposelnost, vključno z vsemi prejemki iz delovnega razmerja (regres, božičnica, 13. plača), vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (točka III izreka). V delu, v katerem se nanaša na davke in prispevke, je tožbo zavrglo (točka IV izreka; sklep). Tožencu je naložilo, da za tožnika na račun sodišča plača pravdne stroške v višini 727,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka osemdnevnega izpolnitvenega roka do plačila (točka V izreka). Določilo ga je za zavezanca za plačilo sodne takse (točka VI izreka).

2.Zoper zavrnilni del navedene sodbe (drugi odstavek točke II izreka) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Navaja, da je vztrajal pri reintegraciji; predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi ni podal niti ga ni podal toženec. Tožnik je le izpovedal, da nasprotuje vrnitvi na delo. Star je 59 let, ima zdravstvene težave. Njegove zaposlitvene možnosti so slabe. Sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati njegove izpovedi. Tudi če bi bil podan predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, ta ne bi bila utemeljena. Tožnik ni mogel pričakovati, da reintegraciji ne bo ugodeno, zato ni postavil zahtevka za denarno povračilo. Sodišče prve stopnje bi mu ga moralo prisoditi. Pri odmeri bi moralo upoštevati okoliščine na strani tožnika. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da reintegracijskemu in posledično reparacijskemu zahtevku od 29. 5. 2024 dalje ugodi, podredno pa, da tožniku prisodi denarno povračilo ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi oziroma izpodbijani del sodbe razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

2.Zoper zavrnilni del navedene sodbe (drugi odstavek točke II izreka) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Navaja, da je vztrajal pri reintegraciji; predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi ni podal niti ga ni podal toženec. Tožnik je le izpovedal, da nasprotuje vrnitvi na delo. Star je 59 let, ima zdravstvene težave. Njegove zaposlitvene možnosti so slabe. Sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati njegove izpovedi. Tudi če bi bil podan predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, ta ne bi bila utemeljena. Tožnik ni mogel pričakovati, da reintegraciji ne bo ugodeno, zato ni postavil zahtevka za denarno povračilo. Sodišče prve stopnje bi mu ga moralo prisoditi. Pri odmeri bi moralo upoštevati okoliščine na strani tožnika. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da reintegracijskemu in posledično reparacijskemu zahtevku od 29. 5. 2024 dalje ugodi, podredno pa, da tožniku prisodi denarno povračilo ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi oziroma izpodbijani del sodbe razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženec se pritožuje zoper ugodilni del sodbe sodišča prve stopnje (točka I izreka, prvi odstavek točke II izreka, točke III, V in VI izreka) iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Graja presojo, da ni dokazal obstoja utemeljenega poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da gre za poslovno odločitev delodajalca. Že v odgovoru na tožbo je navedel, da je odpoved podal zaradi upada naročil, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnika. Tožniku ni mogel zagotoviti dela za polni delovni čas. Trajnost prenehanja potrebe po delu ni zakonska zahteva za zakonito odpoved. Tudi začasne motnje v poslovanju lahko povzročijo prenehanje potrebe po delu. Upad naročil sam po sebi predpostavlja upad dela in posledično prejemkov delodajalca. Delavec je v posledici redne odpovedi iz poslovnega razloga upravičen do denarnega nadomestila; če bi se naročila povečala, bi se lahko ponovno zaposlil. Ali določena sprememba v poslovanju utemelji podajo odpovedi, bi moralo biti v presoji delodajalca. Gre za poslovno odločitev. Samostojno odloča o organizaciji poslovanja. Toženec pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da zahtevek zavrne, oziroma podredno ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3.Toženec se pritožuje zoper ugodilni del sodbe sodišča prve stopnje (točka I izreka, prvi odstavek točke II izreka, točke III, V in VI izreka) iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Graja presojo, da ni dokazal obstoja utemeljenega poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da gre za poslovno odločitev delodajalca. Že v odgovoru na tožbo je navedel, da je odpoved podal zaradi upada naročil, zaradi katerega je prenehala potreba po delu tožnika. Tožniku ni mogel zagotoviti dela za polni delovni čas. Trajnost prenehanja potrebe po delu ni zakonska zahteva za zakonito odpoved. Tudi začasne motnje v poslovanju lahko povzročijo prenehanje potrebe po delu. Upad naročil sam po sebi predpostavlja upad dela in posledično prejemkov delodajalca. Delavec je v posledici redne odpovedi iz poslovnega razloga upravičen do denarnega nadomestila; če bi se naročila povečala, bi se lahko ponovno zaposlil. Ali določena sprememba v poslovanju utemelji podajo odpovedi, bi moralo biti v presoji delodajalca. Gre za poslovno odločitev. Samostojno odloča o organizaciji poslovanja. Toženec pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da zahtevek zavrne, oziroma podredno ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4.Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka navedbe toženca in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi z njegove strani izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka navedbe toženca in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi z njegove strani izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5.Pritožba tožnika je delno utemeljena, pritožba toženca ni utemeljena.

5.Pritožba tožnika je delno utemeljena, pritožba toženca ni utemeljena.

6.Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe povzelo vsebino redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 11. 2023, na podlagi katere je tožniku delovno razmerje pri tožencu prenehalo. Upoštevaje prvi odstavek 84. člena in 89. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je pravilno presodilo, da odpoved ni zakonita, saj toženec ni dokazal utemeljenega poslovnega razloga, kot izhaja iz odpovedi, in sicer da zaradi nihanja v količini dela oziroma pomanjkanja naročil tožniku ne more zagotoviti zadostne količine dela za njegovo delovno mesto monter.

6.Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe povzelo vsebino redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 11. 2023, na podlagi katere je tožniku delovno razmerje pri tožencu prenehalo. Upoštevaje prvi odstavek 84. člena in 89. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je pravilno presodilo, da odpoved ni zakonita, saj toženec ni dokazal utemeljenega poslovnega razloga, kot izhaja iz odpovedi, in sicer da zaradi nihanja v količini dela oziroma pomanjkanja naročil tožniku ne more zagotoviti zadostne količine dela za njegovo delovno mesto monter.

7.Kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje, toženec kljub ugovoru tožnika, da je delo bilo (navedeno je tožnik potrdil, ko je bil zaslišan na naroku za glavno obravnavo dne 28. 5. 2024, kot je razvidno iz prepisa zvočnega posnetka), sploh ni konkretiziral v odpovedi navedenega nihanja oziroma pomanjkanja naročil (in posledično dela) niti ni predlagal nobenega dokaza (razen zaslišanja strank, pri čemer, ker se ni odzval sodnemu vabilu, toženec ni bil zaslišan). Glede na navedeno toženec v pritožbi neutemeljeno oporeka pravilno presoji, da poslovnega razloga, ki bi bil utemeljen in bi onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ni dokazal.

7.Kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje, toženec kljub ugovoru tožnika, da je delo bilo (navedeno je tožnik potrdil, ko je bil zaslišan na naroku za glavno obravnavo dne 28. 5. 2024, kot je razvidno iz prepisa zvočnega posnetka), sploh ni konkretiziral v odpovedi navedenega nihanja oziroma pomanjkanja naročil (in posledično dela) niti ni predlagal nobenega dokaza (razen zaslišanja strank, pri čemer, ker se ni odzval sodnemu vabilu, toženec ni bil zaslišan). Glede na navedeno toženec v pritožbi neutemeljeno oporeka pravilno presoji, da poslovnega razloga, ki bi bil utemeljen in bi onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ni dokazal.

8.Toženec se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na poslovno odločitev, ki bi bila v presoji delodajalca, saj je prenehanje delovnega razmerja na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zakonito le, če je podan (in dokazan) utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1). Prenehanje potreb po opravljanju dela iz razlogov na njegovi strani (poslovni razlog, kot izhaja iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1) mora biti, kot je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje, trajno, pri čemer toženec v pritožbi ne utemelji, kako bi (nekonkretizirano in nedokazano) nihanje v količini dela oziroma pomanjkanje naročil vplivalo na potrebe po delu tožnika.

8.Toženec se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na poslovno odločitev, ki bi bila v presoji delodajalca, saj je prenehanje delovnega razmerja na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zakonito le, če je podan (in dokazan) utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1). Prenehanje potreb po opravljanju dela iz razlogov na njegovi strani (poslovni razlog, kot izhaja iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1) mora biti, kot je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje, trajno, pri čemer toženec v pritožbi ne utemelji, kako bi (nekonkretizirano in nedokazano) nihanje v količini dela oziroma pomanjkanje naročil vplivalo na potrebe po delu tožnika.

9.Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 23. 11. 2023 nezakonita. Pravilno je ugodilo reparacijskemu zahtevku za čas do 28. 5. 2024 v višini razlike med zneski, ki bi jih tožnik prejel na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi, in denarnim nadomestilom za brezposelnost. Za čas od 29. 5. 2024 je reparacijski zahtevek in reintegracijski zahtevek zavrnilo neutemeljeno.

9.Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 23. 11. 2023 nezakonita. Pravilno je ugodilo reparacijskemu zahtevku za čas do 28. 5. 2024 v višini razlike med zneski, ki bi jih tožnik prejel na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi, in denarnim nadomestilom za brezposelnost. Za čas od 29. 5. 2024 je reparacijski zahtevek in reintegracijski zahtevek zavrnilo neutemeljeno.

10.Prvi odstavek 118. člena ZDR-1 omogoča sodišču, da v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ne vrne delavca nazaj na delo, ampak pogodbo o zaposlitvi sodno razveže. Takšno odločitev lahko sprejme, kot jasno izhaja iz zakonske določbe, le v primeru predloga delavca ali delodajalca,

10.Prvi odstavek 118. člena ZDR-1 omogoča sodišču, da v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ne vrne delavca nazaj na delo, ampak pogodbo o zaposlitvi sodno razveže. Takšno odločitev lahko sprejme, kot jasno izhaja iz zakonske določbe, le v primeru predloga delavca ali delodajalca,

ki ga delavec ali delodajalec lahko uveljavljata do zaključka glavne obravnave (tretji odstavek 118. člena ZDR-1).

ki ga delavec ali delodajalec lahko uveljavljata do zaključka glavne obravnave (tretji odstavek 118. člena ZDR-1).

V tožnikovem primeru ne on ne toženec predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi nista podala.

V tožnikovem primeru ne on ne toženec predloga za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi nista podala.

11.Kot utemeljeno graja tožnik v pritožbi, sodišče prve stopnje ne bi smelo šteti, da je z izpovedjo, da nasprotuje vrnitvi na delo k tožencu, uveljavljal predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Zaslišanje stranke je dokazno sredstvo (257. člen ZPP), s katerim se ugotavljajo zatrjevana (sporna) dejstva. Ni mogoče šteti, da stranka z izpovedjo, da nasprotuje vrnitvi na delo, poda ustrezen predlog za odločanje na podlagi prvega odstavka 118. člena ZDR-1. Ustrezen predlog stranka (delavec) poda v okviru navedb, ali ga poda nasprotna stranka (delodajalec), nakar sodišče ugotavlja, ali glede na vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Ob izostanku predloga, ki ga določa prvi odstavek 118. člena ZDR-1, pa sodišče o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi ne odloča in posledično dejstev s tem v zvezi ne ugotavlja, kot je nepravilno storilo sodišče prve stopnje.

11.Kot utemeljeno graja tožnik v pritožbi, sodišče prve stopnje ne bi smelo šteti, da je z izpovedjo, da nasprotuje vrnitvi na delo k tožencu, uveljavljal predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Zaslišanje stranke je dokazno sredstvo (257. člen ZPP), s katerim se ugotavljajo zatrjevana (sporna) dejstva. Ni mogoče šteti, da stranka z izpovedjo, da nasprotuje vrnitvi na delo, poda ustrezen predlog za odločanje na podlagi prvega odstavka 118. člena ZDR-1. Ustrezen predlog stranka (delavec) poda v okviru navedb, ali ga poda nasprotna stranka (delodajalec), nakar sodišče ugotavlja, ali glede na vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Ob izostanku predloga, ki ga določa prvi odstavek 118. člena ZDR-1, pa sodišče o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi ne odloča in posledično dejstev s tem v zvezi ne ugotavlja, kot je nepravilno storilo sodišče prve stopnje.

12.Pritožbeno sodišče je delno utemeljeni pritožbi tožnika delno ugodilo in na podlagi 358. člena ZPP izpodbijano sodbo delno spremenilo (v drugem odstavku točke II izreka), tako da je, ker je sodišče prve stopnje nepravilno odločalo o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, zahtevku za reintegracijo in reparacijo za čas od 29. 5. 2024 dalje (skupaj z ugotovitvijo obstoja delovnega razmerja in prijavo v zavarovanja, razen v višini razlike med zneski, ki bi jih tožnik prejel, in denarnim nadomestilom za brezposelnost) ugodilo.

12.Pritožbeno sodišče je delno utemeljeni pritožbi tožnika delno ugodilo in na podlagi 358. člena ZPP izpodbijano sodbo delno spremenilo (v drugem odstavku točke II izreka), tako da je, ker je sodišče prve stopnje nepravilno odločalo o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, zahtevku za reintegracijo in reparacijo za čas od 29. 5. 2024 dalje (skupaj z ugotovitvijo obstoja delovnega razmerja in prijavo v zavarovanja, razen v višini razlike med zneski, ki bi jih tožnik prejel, in denarnim nadomestilom za brezposelnost) ugodilo.

13.Ker sicer niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče v ostalem pritožbo tožnika (reparacija v višini denarnega nadomestila za brezposelnost) in v celoti pritožbo toženca zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo nespremenjeni del izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13.Ker sicer niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče v ostalem pritožbo tožnika (reparacija v višini denarnega nadomestila za brezposelnost) in v celoti pritožbo toženca zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo nespremenjeni del izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14.Odločitev, da je toženec dolžan tožniku plačati stroške pritožbe in odgovora na pritožbo, s katerima je razen v neznatnem delu uspel, temelji na prvem in drugem odstavku 165. člena ZPP v povezavi s tretjim odstavkom 154. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je tožniku v okviru priglašenih stroškov kot potrebne za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP) po Odvetniški tarifi (OT) priznalo dvakrat po 375 točk, kar skupaj z davkom na dodano vrednost znaša 549,00 EUR.

14.Odločitev, da je toženec dolžan tožniku plačati stroške pritožbe in odgovora na pritožbo, s katerima je razen v neznatnem delu uspel, temelji na prvem in drugem odstavku 165. člena ZPP v povezavi s tretjim odstavkom 154. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je tožniku v okviru priglašenih stroškov kot potrebne za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP) po Odvetniški tarifi (OT) priznalo dvakrat po 375 točk, kar skupaj z davkom na dodano vrednost znaša 549,00 EUR.

15.S popravnim sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 547/2024 z dne 20. 2. 2025 je bil popravljen izrek sodbe. S tem prepisom se nadomesti prejšnji prepis sodbe Pdp 547/2024 z dne 8. 1. 2025 (tretji odstavek 328. člena ZPP).

15.S popravnim sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 547/2024 z dne 20. 2. 2025 je bil popravljen izrek sodbe. S tem prepisom se nadomesti prejšnji prepis sodbe Pdp 547/2024 z dne 8. 1. 2025 (tretji odstavek 328. člena ZPP).

-------------------------------

-------------------------------

1Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), ki je veljal do 11. 4. 2013, je v drugem odstavku 118. člena omogočal sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi tudi ne glede na predlog delavca.

1Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), ki je veljal do 11. 4. 2013, je v drugem odstavku 118. člena omogočal sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi tudi ne glede na predlog delavca.

2V Zakonu o delovnih razmerjih s komentarjem, 3., posodobljena in dopolnjena izdaja (Belopavlovič, N., Kresal, B., Kresal Šoltes, K., Senčur Peček, D. (red.), Lexpera, GV Založba, Ljubljana, 2024) je prepoznano, da je s stališča postopkovnih pravil odločanje o predlogu nenavadno, pri čemer se priporoča, da delavec predlog poda v obliki zahtevka. Je pa jasno navedeno, da ob izostanku ustreznega predloga sodišče o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi ne odloča.

2V Zakonu o delovnih razmerjih s komentarjem, 3., posodobljena in dopolnjena izdaja (Belopavlovič, N., Kresal, B., Kresal Šoltes, K., Senčur Peček, D. (red.), Lexpera, GV Založba, Ljubljana, 2024) je prepoznano, da je s stališča postopkovnih pravil odločanje o predlogu nenavadno, pri čemer se priporoča, da delavec predlog poda v obliki zahtevka. Je pa jasno navedeno, da ob izostanku ustreznega predloga sodišče o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi ne odloča.

3Tožnik je o nasprotovanju vrnitvi na delo izpovedal na izrecno vprašanje predsednice senata (ki je bilo postavljeno, ne da bi bila predlagana sodna razveza pogodbe o zaposlitvi in izven trditev strank, kot je razvidno iz prepisa zvočnega posnetka).

3Tožnik je o nasprotovanju vrnitvi na delo izpovedal na izrecno vprašanje predsednice senata (ki je bilo postavljeno, ne da bi bila predlagana sodna razveza pogodbe o zaposlitvi in izven trditev strank, kot je razvidno iz prepisa zvočnega posnetka).