Jedro

Preložitev naroka je izjema od splošnega, iz načela ekonomičnosti postopka izhajajočega pravila, da se razpisani naroki izvedejo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba v izpodbijanem delu (II. in IV. točka izreka) razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Za plačanih 363,96 EUR je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 84151/2013 z dne 27. 5. 2013 razveljavljen in postopek v tem obsegu ustavljen (I. točka izreka). V veljavi pa je navedeni sklep o izvršbi vzdržan za glavnico 13.475,49 EUR z obrestmi in izvršilne stroške (II. točka izreka). Sklep o izvršbi je razveljavljen za zakonske zamudne obresti od glavnice 544,04 EUR za čas od 22. 5. 2013 do 29. 5. 2013 in zahtevek v tem delu zavrnjen (III. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki v znesku 1.443,94 EUR (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo (II. in IV. točko izreka) se pritožuje tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevek zavržen ali zavrnjen in zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Sklicuje se na pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Celju opr. št. I Pg 1112/2013, ki ga sodišče ni vpogledalo in priče A. A. ni zaslišalo; kljub temu, da je bilo to predlagano. V tej zadevi je bila dne 22. 5. 2015 sklenjena sodna poravnava, s katero se je družba A., d. o. o. tožeči stranki zaradi garancije povratnega odkupa zavezala plačati znesek 15.097,99 EUR (glavnica in obresti). S plačilom je lastninska pravica na horizontalni tračni žagi prešla na družbo A., d. o. o. Dne 27. 5. 2015 je bila terjatev tudi že poravnana. S tem pa je pravni interes tožeče stranke za plačilo terjatve po leasing pogodbi in interes za vodenje tega postopka prenehal. Tožbo je zato treba zavreči ali zahtevek zavrniti. Pravni interes za vodenje postopka mora biti podan v vseh fazah postopka. Ker je tožeča stranka prejela plačilo iz naslova garancije povratnega odkupa, nima več interesa in osnove za uveljavljanje plačila od tožene stranke. Prilaga sodno poravnavo ter potrdilo o plačilu z dne 27. 5. 2015. Trdi, da odpoved pogodbe ni bila veljavno podana, saj tožena stranka z njo ni bila seznanjena. Ni šlo za nesprejem poštne pošiljke, kar urejajo splošni pogoji, ampak toženec pošte ni dvignil. Da odpoved ni veljavna, izhaja tudi iz dejstva, da je tožena stranka ves čas plačevala leasing obroke, tudi po 12. 9. 2012, ko naj bi bila pogodba odpovedana. Sklicuje se na opomin za plačilo 33. leasing obroka z dne 3. 5. 2013 in z računom z dne 21. 5. 2013 zaračunano reprogramiranje pogodbe v znesku 162,00 EUR. Tudi račun z dne 8. 5. 2013 potrjuje, da pogodba ni bila odpovedana. V kolikor bi bila pogodba odpovedana, obroki ne bi bili terjani. Tudi evidenca plačil potrjuje, da je toženec po 12. 9. 2012 leasing obroke plačeval. B. B. in C. C., ki bi izpovedala o dogovorjenem zamiku plačil, nista bila zaslišana. Z zaslišanjem teh dveh prič je tožena stranka dokazovala, da pogodba ni bila odpovedana, ker je tožeča stranka tudi po 12. 9. 2102 zahtevala plačilo obrokov leasinga. Tudi toženec bi moral biti zaslišan, saj je izostanek z naroka opravičil s potrdilom, da se je nahajal na večdnevni službeni poti v Franciji. Ker toženec ni bil zaslišan, mu je bila kršena pravica do izjave v postopku.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Navaja, da ima zahtevek iz pravdne zadeve I Pg 1112/2013 drug temelj kot zahtevek te tožbe. Toženčeva obveznost je večja od tožnikove terjatve iz zadeve I Pg 1112/2013. Sklicuje se na prvostopenjsko stališče, da bi toženec morebitno preplačilo lahko uveljavljal v izvršilnem postopku. Glede ostalih pritožbenih razlogov se sklicuje na argumente prvostopenjskega sodišča. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. S trditvijo, da pogodba o finančnem leasingu ni bila odpovedana in z navedbo razlogov za táko stališče, pritožnik ponavlja svoje, v postopku pred sodiščem prve stopnje podane trditve in pravna stališča. Na vse je odgovorilo že sodišče prve stopnje v 33., 36. in 37. točki obrazložitve. Ugotovljeno je, da je tožeča stranka pri odstopu od pogodbe postopala skladno s 3.6. točko VIII. čl. Splošnih pogojev pogodbe o finančnem leasingu (v nadaljevanju splošni pogoji). Odpoved pogodbe je s priporočeno poštno pošiljko poslala na toženčev zadnji znani naslov. Dejstvo, ali toženec pošiljke na pošti ni dvignil ali je ni sprejel, ni bistveno, kajti z 1.2. točko VII. čl. splošnih pogojev je določeno, da odstop učinkuje, ko je priporočena pošiljka oddana na pošto. Že sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da pogodbe ni oživilo niti dejstvo, da je toženec po odpovedi pogodbe plačal še nekaj leasing obrokov in da mu je tožena stranka po pomoti poslala opomin za plačilo 33. leasing obroka ter za obresti v zvezi s plačilom 34. obroka. Tudi glede v računu 21.5.2012 (dokaz A 13) omenjenega reprogramiranja pogodbe je razčiščeno, da gre za diskonitranje neplačanih leasing obrokov pred sprožitvijo sodnega postopka za uveljavljanje terjatve. Razlogi prvostopenjskega sodišča, navedeni v 36. in 37. točki obrazložitve, so vseobsegajoči in jim ni kaj dodati.

6. Toženec se naroka, na katerem naj bi bil zaslišan kot stranka, ni udeležil, niti ni svoje odsotnosti pred narokom opravičil. Na naroku je njegovo odsotnost pooblaščenka opravičila z navedbo, da je pri zdravniku zaradi težav s pritiskom in da naj bi imel tudi službeno vožnjo. Zdravniškega potrdila, s katerim bi dokazal nenadno in nepredvidljivo bolezen, kakršna je opravičljiv razlog za odsotnost, toženec ni predložil. Iz zdravstvenih razlogov zato naroka ni bilo treba prelagati. Tudi zaradi toženčeve službene poti ne, saj pred narokom toženec sodišča z delovnimi obveznostmi ni seznanil in za preložitev ni zaprosil. Preložitev naroka je izjema od splošnega, iz načela ekonomičnosti postopka izhajajočega pravila (11. čl. ZPP), da se razpisani naroki izvedejo. Iz pritožbi priloženega dokazila je razvidno, da je toženec na službeno pot odšel že dva dni pred narokom, zato tudi službena pot ni nenadna in neodložljiva okoliščina, ki bi opravičevala prelaganje naroka. Ker se toženec naroka ni udeležil, je onemogočil izvedbo dokaza z njegovim zaslišanjem. Kršitev 8. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP zato ni bila storjena.

7. Zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem B. B. in C. C. pritožnik graja z argumentom, da bi priči izpovedali, da je tožeča stranka tudi po 12. 9. 2012 (datum odpovedi pogodbe) zahtevala plačilo posameznih leasning obrokov. To dejstvo je nesporno, zato prič ni bilo treba zasliševati. V tožničino računalniško evidenco je bilo dejstvo odpovedi vneseno z zamudno, zaradi česar pa toženec ni bil oškodovan ali prikrajšan. Brezpredmetna je zato pritožbena navedba, da pomota tožeče stranke ne more iti v škodo tožene stranke. Ker dejstva v zvezi zatrjevanim odlogom plačila leasing obrokov niso bila zatrjevana, tudi v tej zvezi B. B. in C. C. ni bilo potrebno zasliševati. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga sklicuje na 43. točko obrazložitve prvostopenjske sodbe.

8. Zaradi garancije povratnega odkupa, dogovorjene z dobaviteljem predmeta leasinga (tračne žage), je bil na dan zaključka glavne obravnave v teku tudi pravdni postopek zoper dobavitelja A., d. o. o. (pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opravilno številko I Pg 1112/2013). V zvezi s to pravdno zadevo nobena od strank ni zatrdila za odločitev pomembnih dejstev: – da bi družba A., d. o. o. obveznosti po garanciji povratnega odkupa izpolnila ali – da bi bil pravdni postopek že končan. Ker je bilo dejstvo, da je pravdni postopek I Pg 1112/2013 v teku, med strankama nesporno, dokaza z vpogledom v ta spis in z zaslišanjem A. A. ni bilo potrebno izvajati. V pritožbi pritožnik kot novoto, ki je v postopku pred sodiščem prve stopnje ni mogel uveljavljati, navaja, da je bila dne 22. 5. 2015 v zadevi I Pg 1112/2013 sklenjena sodna poravnava, s katero se je A., d. o. o. zavezal tožeči stranki plačati 11.323,499 EUR in da je plačilo tudi že izvedel. Tega dejstva tudi sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati, saj je bila obravnavana zadeva zaključena dne 15.4.2015, torej pred sklenitvijo sodne poravnave(1). Tudi v pritožbi zatrjevano dejstvo, da je bila žaga od toženca dne 1.5.2015 odpeljana in da je bila lastninska pravica na žagi prenesena na A., d. o. o., je nastopilo po zaključku postopka pred sodiščem prve stopnje. Tudi tega dejstva zato sodišče prve stopnje ni moglo ugotavljati.

9. Odločitev sodišča prve stopnje pa ni pravilna zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in posledično nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Ker je tožeča stranka v pravdnem postopku I Pg 1112/2013 uveljavljala garancijo s povratnim odkupom, se je očitno odločila predmet leasinga prodati nazaj prodajalcu; to pomeni predmet leasinga tožencu odvzeti(2). Pri ugotavljanju višine terjatve je to dejstvo treba upoštevati. Ugotoviti vrednost premeta leasinga in za to vrednost zmanjšati terjatev. Če so pritožbene trditve o sklenjeni sodni poravnavi točne in če pravdni stranki ne bosta nasprotovali upoštevanju s poravnavo določene vrednosti, v ponovljenem postopku te vrednosti ne bo treba ugotavljati, ampak bo mogoče upoštevati dejansko kupnino za dobavitelju prodano žago.

10. Ker pravno odločilnega dejstva sodišče ni ugotavljalo in ker so po zaključku glavne obravnave nastopile nove okoliščine, glede katerih mora biti strankama zagotovljena obravnava pred sodiščem prve stopnje, je odločitev v obsegu, kot je izpodbijana, razveljavljena (355. čl. ZPP).

11. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 165. čl. ZPP.

Op. št. (1): Materialna pravnomočnost se nanaša na trenutek zaključka glavne obravnave. To je zadnji trenutek, v katerem stranki še lahko navajata dejstva ni dokaze. Dejstev, ki se zgodijo kasneje, učinek pravnomočnosti ne zajema. Če gre za novo nastalo dejstvo, ki je v korist toženca, ga lahko toženec uveljavlja s t.i. opozicijskim ugovorom v izvršilnem postopku ter nato s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – Aleš Galič: Pravdni postopek (zakon s komentarjem), 3. knjiga, stran 169, GV Založba, Ljubljana 2009. Op. št. (2): Iz 6.1. točke III. čl. splošnih pogojev je razvidno, da leasingojemalec postane lastnik predmeta leasinga po plačilu zadnjega leasing obroka.