Jedro

Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu ne velja, če zahtevani pogoj izpolnjuje stranka sama ali njen zakoniti zastopnik.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je na podlagi 82. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter prvega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo pritožbo, ki jo je tožnik vložil zoper sodbo istega sodišča I U 1528/2025-3 z dne 11. 9. 2025. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da pritožba v obravnavanem primeru na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUS-1 ni dovoljena, ker ZUS-1 ne predvideva posebne pritožbe zoper sklep, s katerim se postopek prekine na podlagi 3. točke prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Pritožba zoper takšen sklep pa ni dovoljena niti na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUS-1. Tožnik tudi ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.

2.Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper ta sklep ponovno sam vložil pritožbo.

3.Pritožba ni dovoljena.

4.Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu ne velja, če zahtevani pogoj izpolnjuje stranka sama ali njen zakoniti zastopnik.

Da taka ureditev ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije, je potrdilo tudi Ustavno sodišče.

5.V obravnavani zadevi je izpodbijan sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila pritožnikova pritožba zavržena (tudi) iz razloga, ker jo je vložil kot oseba brez opravljenega pravniškega državnega izpita. V pravnem pouku izpodbijanega sklepa je bil pritožnik izrecno opozorjen, da pritožbo lahko vloži le po osebi, ki ima opravljen pravniški državni izpit, sicer bo sodišče njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo. Kljub temu v pritožbi zoper navedeni sklep, ki jo vlaga sam, temu ne oporeka in ne zatrjuje ter izkazuje, da ima opravljen zahtevani izpit, oziroma ne oporeka niti ugotovitvi sodišča prve stopnje, da ni evidentiran v evidenci oseb z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Ker iz navedenega izhaja, da je bil pritožnik v obravnavani zadevi seznanjen z obravnavanim pogojem za vložitev pritožbe, obveznostjo njegovega izkazovanja in posledicami opustitve, ga Vrhovno sodišče ni pozivalo na odpravo pomanjkljivosti. Ob tem Vrhovno sodišče dodaja, da je bil pritožnik o zahtevani kvalifikaciji za vložitev pritožbe tudi sicer seznanjen že v številnih sklepih Vrhovnega sodišča, na primer v sklepih v zadevah I Up 150/2022 z dne 14. 7. 2022 in I Up 224/2022 z dne 20. 12. 2022.

6.Ker je torej pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima, pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). Vrhovno sodišče jo je zato zavrglo.

-------------------------------

1Npr. zadeve Vrhovnega sodišča I Up 38/2009, I Up 575/2011, I Up 316/2014, I Up 57/2015, I Up 76/2018, I Up 204/2022 , I Up 12/2023 in druge.

2Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008.