Jedro

Res je sicer, da predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče vložiti oz. obravnavati pred pravnomočnostjo sklepa o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Vendar je postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja poseben postopek za izrek prekrškovne sankcije oz. ukrepa, ki ga predpisuje tretji odstavek 22. člena ZP-1 in se konča s pravnomočnostjo sklepa o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Postopek v zvezi s predlogom za odložitev izvršitve tega ukrepa pa je (kot izhaja že iz samega poimenovanja odložitev izvršitve) postopek v zvezi z izvrševanjem že pravnomočno izrečenega ukrepa.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo storilčeva predloga za vrnitev v prejšnje stanje (kot nedovoljenega) in za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (kot prepoznega) ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilčev zagovornik brez navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1) in izpodbija stališče sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja materialni rok. Predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 5. 8. 2020 storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ta sklep je bil storilcu vročen 25. 8. 2020 in je po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča postal pravnomočen 3. 9. 2020. Tako bi storilec moral predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vložiti najkasneje 18. 9. 2020, tak predlog pa je skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje (zaradi zamude roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja) vložil šele 30. 9. 2020. 5. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da je v skladu s prvim odstavkom 89. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) na uporabo katerega napotuje 3. alineja prvega odstavka 67. člena ZP-1, predlog za vrnitev v prejšnje stanje možno vložiti le, če je storilec iz opravičenih razlogov zamudil rok za vložitev pravnega sredstva (pritožbe ali napovedi pritožbe), kot tudi, da se lahko predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži samo zaradi zamude procesnega, ne pa tudi materialnopravnega roka in da je 15-dnevni rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je določen v drugem odstavku 202.d člena ZP-1, materialnopravni in nepodaljšljiv zakonski rok. Sodišče prve stopnje se je pri utemeljevanju svoje obrazložitve pravilno oprlo na sklep Višjega sodišča v Celju EPVD 21/2014 z dne 24. 3. 2014, sicer pa je enako stališče Višje sodišče v Celju zavzelo tudi v sklepu EPVDp 69/2017 z dne 5. 9. 2017. Pritožbeno sodišče je v omenjenih sklepih pojasnilo, da predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče šteti kot pravno sredstvo (saj lahko storilec tak predlog vloži šele po pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, v njem pa tudi ne more uveljavljati nobenih kršitev pri odločanju prvostopenjskega sodišča kar je namen pravnih sredstev), da je zato predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja šteti kot vlogo, s katero storilec uveljavlja neko pravico oziroma možnost, ki jo nudi zakon in ga je šteti kot ″primarni zahtevek″ v postopku za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in je rok za vložitev tega predloga, s katerim se začne ta postopek, nedvomno materialnopravno pravni rok. S tem je ustrezno obrazložilo odstop od stališča, da je rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja procesni rok, ki ga je zavzelo s sklepu EPVDp 111/2012 z dne 21. 12. 2012, na katerega se zagovornik sklicuje v pritožbi. Tako sklicevanje pa je neutemeljeno, saj je povsem jasno, da je kasneje isto pritožbeno sodišče zavzelo drugačno stališče, kar jasno izhaja iz objavljene sodne prakse.

6. Glede na razloge, zaradi katerih pritožbeno sodišče rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve šteje za materialnopravni rok, se ni mogoče strinjati s pritožbenimi navedbami, da gre pri predlogu za odložitev izvršitve nujno za „nadaljevanje“ postopka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Res je sicer, da predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče vložiti oz. obravnavati pred pravnomočnostjo sklepa o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Vendar je postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja poseben postopek za izrek prekrškovne sankcije oz. ukrepa, ki ga predpisuje tretji odstavek 22. člena ZP-1 in se konča s pravnomočnostjo sklepa o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Postopek v zvezi s predlogom za odložitev izvršitve tega ukrepa pa je (kot izhaja že iz samega poimenovanja odložitev izvršitve) postopek v zvezi z izvrševanjem že pravnomočno izrečenega ukrepa, kar nenazadnje navaja tudi sam zagovornik v pritožbi, ko poudarja, da se s predlogom za odložitev izvršitve predlaga, da se predhodno izrečena sankcije še ne izvrši. To pa po oceni pritožbenega sodišča nasprotuje stališču zagovornika, da gre za „nadaljevanje“ postopka za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, poleg tega pa niti ni nujno, da do tega postopka pride, saj je v dispoziciji storilca, ali bo tak predlog vložil ali ne.

7. Odločitev prvostopenjskega sodišča, da se predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki je bil vložen zaradi zamude roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, zavrže kot nedovoljen, je glede na navedeno pravilna in zakonita. Ob pravilni presoji glede dovoljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje pa je pravilna tudi presoja prvostopenjskega sodišča, da je predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prepozen ter je pravilna in utemeljena tudi odločitev o zavrženju tega predloga, ki je storilec v pritožbenih navedbah izrecno niti ne izpodbija.

8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9. Ker storilčev zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) storilcu naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.