Jedro

Upniki morajo svoje terjatve prijaviti v treh mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka. V stečajnem postopku pa ni potrebno prijaviti prednostnih terjatev iz 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP in ta terjatev velja za pravočasno prijavljeno z dnem, ko nastane.

Ker vodi stečajni postopek sodišče, je prijavo terjatve potrebno poslati na sodišče in ne upraviteljici.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prijavo prednostne terjatve upnika A. A., Srbija, z dne 28. 10. 2020, 1. 11. 2020 in 29. 10. 2020 (p.d.330, 338 in 344) zavrglo kot prepozno vloženo.

2. Zoper sklep v celoti se je pritožil upnik. V svoji laični pritožbi navaja, da je s prijavo zamudil le 7 dni, razlog za zamudo, ki ga je pojasnil že v elektronski pošti poslani upraviteljici dne 28. in 29. 10. 2020, pa je v tem, da ga upraviteljica ni pravočasno obvestila, saj mu je elektronsko pošto z navodili poslala šele 20. 10. 2020, kar je le 2 dni pred zakonskim rokom za oddajo dokumentacije. Ni vedel, da mora kaj predložiti, upraviteljica ga ni obvestila, da je potrebno kaj oddati na sodišče, se je pa z njo slišal po telefonu 28. 8. 2020. Ker ne razume slovensko, mu je rekla, da naj ji vse dokaze pošlje po elektronski pošti, kar je tudi storil, saj ji je že 30. 8. 2020 poslal 30 elektronskih sporočil s slikami, kar vse lahko dokaže, dokaze bo predložil naknadno. Tedaj je mislil, da mu ni potrebno storiti nič drugega. Trdi, da je tujec in ne ve ničesar o stečajnem postopku, ne kako deluje, sploh pa ne v Sloveniji, zato ga je bila upraviteljica dolžna o vsem obvestiti. Šele 20. 10. 2020 je od upraviteljice prejel elektronsko obvestilo, vse je bilo v neželenih nastavitvah. Elektronsko pošto je po naključju videl šele 25. 10. 2020. tedaj je od upraviteljice prejel navodila, kaj mora storiti do 22. 10. 2020 in tudi da mora navesti St 000/2020, dodatne informacije pa da ima na spletnih straneh AJPES. Ker je navaden voznik v mednarodnem prometu o AJPES-u ne ve ničesar, zato je takoj stopil v kontakt z upraviteljico, ki mu je rekla, da mu je vse potrebno poslala po pošti na domači naslov že 29. 9. 2020. Ker je elektronsko sporočilo poslala šele 20. 10. 2020, pritožnik navaja, da je nelogično, da v tem času v Srbijo poslana pošta ni prispela, saj na naslovu pritožnika živi njegova mama, ki je tudi edina pooblaščena za prevzem pritožnikove pošte in mama je pritožniku podala izjavo, da pošte ni bilo in da je ni prevzela. Po pritožnikovem mnenju upraviteljica pošte v septembru na domači naslov pritožnika ni poslala, tega tudi ni izkazala, poleg tega mu je izjavila, da tega niti ni dolžna storiti. Upraviteljica je vse ostale delavce obvestila pravočasno, njega pa ne, ker je pripadnik romske manjšine in ga je namerno diskriminirala in želela da ne dobi denarja, ki ga je pošteno zaslužil pri dolžniku. Navaja še, da mu je upraviteljica dne 29. 10. 2020 odgovorila in svetovala, da je v skladu z EU zakonodajo Uredba št. 2015/248, člen 55, odstavek 6, od datuma prejema obvestila dovoljeno odstopanje 30 dni, kar pomeni, da je lahko po tem odloku poslal svojo prijavo do 18. 11. 2020, zato je sodišče ne bi smelo zavreči kot prepozne, ker to ni bila, za zamudo pa je kriva upraviteljica, ki ne pozna svojega dela. Pritožnik v pritožbi podaja tudi trditve v zvezi z njegovo terjatvijo do stečajnega dolžnika in okoliščinami, ki so vodila v nastanek terjatve, da so na seznamu upnikov isti ljudje, ki so stečajnega dolžnika spravili v stečaj, njega pa ni na seznamu, čeprav je pri dolžniku delal kot voznik.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila. Navedla je, da je poslovno dokumentacijo, ki je vključevala tudi podatke o delavcih, ki jim je bilo odpovedano delovno razmerje, pred začetkom stečajnega postopka in o neporavnanih obveznostih iz naslova delovnega razmerja, od bivšega poslovodje, ki živi na Dunaju, prejela šele 31. 8. 2020. Dokumentacija je bila sprva pomanjkljiva. Preostalo dokumentacijo je prejela šele 14. 9. 2020 in 28. 9. 2020. Navedla je tudi, da je z njo v kontakt stopilo več delavcev, med njimi tudi pritožnik, od katerega je prvo elektronsko pošto prejela 26. 8. 2020. Istega dne je z njim govorila tudi po telefonu. Opozorjen je bil na dolžnost prijave terjatve in o posledicah poteka roka za prijavo. Ker je šlo za tuje delavce, je za vse delavce pripravila obrazec, da jim je poenostavila prijave terjatve. To je lahko storila šele po prejemu celotne dokumentacije 28. 9. 2020, ko je delavcem, med njimi tudi pritožniku, posredovala ustrezna navodila. Ker je opazila, da pritožnik svoje terjatve še ni prijavil, mu je obrazec s plačilnimi listami poslala 20. 10. 2020 še po elektronski pošti. Upraviteljica je tudi navedla, da so bili znani tuji upniki o začetku stečaja obveščeni skladno z določbo četrtega odstavka 458. člena ZFPPIPP. Poleg tega je bilo pritožniku že po telefonu pojasnjeno kaj mora storiti, pri čemer pritožnik ob telefonskem pogovoru ni izpostavil, da je ne razume. Zavrača tudi namigovanja o diskriminatornem postopanju do pritožnika.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da se pritožnik v svoji pritožbi neutemeljeno sklicuje na Uredbo (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (v nadaljevanju Insolvenčna uredba),1 saj vsebino določbe Člena 55 nepravilno povzema. Navedena določba (niti katera druga določba Insolvenčne uredbe) tujim upnikom namreč ne podaljšuje rokov v insolventnih postopkih, kot to trdi pritožnik. Iz določbe šestega odstavka Člena 55 Insolvenčne uredbe izhaja, da se terjatve prijavijo v roku, ki je določen v skladu s pravom države, kjer je bil uveden postopek, pri čemer je v primeru tujega upnika navedeni rok najmanj 30 dni po objavi uvedbe postopka v primeru insolventnosti v registru insolventnosti države, kjer je bil uveden postopek. V skladu z določbo drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP, ki predstavlja pravo, ki se uporablja v tem postopku, saj je konkretni stečajni postopek uveden v Republiki Sloveniji, znaša rok za prijavo terjatev 3 mesece, kar je več kot izhaja iz citirane določbe Insolvenčne uredbe. Vendar je navedeni rok za prijavo terjatev relevanten le v primeru, da gre za terjatve, ki jih je v stečajnem postopku potrebno prijaviti, ne pa tudi tedaj, ko gre za terjatve, ki jih v stečajnem postopku ni potrebno prijaviti, kar pa se v danem primeru izkaže za odločilno.

6. V obravnavanem primeru se je stečajni postopek nad dolžnikom pričel 22. 7. 2020, ko je bil objavljen tudi oklic o začetku tega postopka. Upniki morajo svoje terjatve prijaviti v treh mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP), kar je bilo v danem primeru najkasneje do 22. 10. 2020. V stečajnem postopku pa ni potrebno prijaviti prednostnih terjatev iz 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP in ta terjatev velja za pravočasno prijavljeno z dnem, ko nastane.

7. Iz prijave terjatve, ki jo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom kot prepozno zavrglo, izhaja, da je upnik prijavil terjatve iz naslova plač za april, maj in junij 2020 ter regresa, vse v višini 4.500,00 EUR z obrestmi. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se taka prijava prednostne terjatve pritožnika zavrže. 8. Iz 21. člena ZFPPIPP izhaja, da so prednostne terjatve naslednje nezavarovane terjatve: 1. plače in nadomestila plač za zadnjih šest mesecev pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, 2. odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni, 3. neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, 4. plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka, 5. odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka ali med postopkom postalo nepotrebno, 6. davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačili iz 1., 3., 4. in 5. točke tega odstavka, 7. nadomestilo za neizrabljen letni dopust za tekoče koledarsko leto, 8. terjatev iz naslova kreditov, danih na podlagi zakona, ki ureja pomoč za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah, in poroštev, danih za te kredite.

9. Iz pritožnikove prijave terjatve ni mogoče razbrati ali je upnik prijavil le terjatev, ki jo je mogoče uvrstiti pod 1. točko prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP ali gre morda tudi za terjatve iz 6. točke prvega odstavka istega člena, ki pa jih upniku glede na določbo šestega odstavka 296. člena ZFPPIPP ni potrebno prijaviti in veljajo za pravočasno prijavljeno z dnem, ko nastanejo. Do navedenega se tudi ni opredelilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, temveč je le odločilo, da se prednostna terjatev kot prepozna zavrže, kar pa v primeru, da gre tudi za terjatev iz 6. točke prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP, ni pravilno.

10. Bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je podana, kadar ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sklepa nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sklepa, ali če sklep sploh nima razlogov ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da je izpodbijani sklep obremenjen z navedeno bistveno kršitvijo določb postopka, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do dejstva, ki je odločilno za presojo pravilnosti odločitve iz izpodbijanega sklepa, zato ga ni mogoče preizkusiti in odgovoriti na relevantna vprašanja pritožnika.

11. Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnik v pritožbi med drugim trdi, da je govoril z upraviteljico po telefonu že 28. 8. 2020 in da ji je 30. 8. 2020 posredoval 30 elektronskih sporočil s slikami. Upraviteljica je v odgovoru na pritožbo potrdila tako telefonski pogovor kakor tudi prejem elektronskih sporočil. Navedena elektronska sporočila se v spisu ne nahajajo. Ker vodi stečajni postopek sodišče, je prijavo terjatve potrebno poslati na sodišče in ne upraviteljici. Kljub temu pa bi bilo mogoče v okoliščinah konkretnega primera, ko je ugotoviti, da gre za prednostno terjatev iz 21. člena ZFPPIPP (čeprav še ni jasno ali gre le za prednostno terjatev po 1. ali tudi po 6. točki prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP) in tujega upnika, ki je povsem laična stranka, elektronsko sporočilo iz avgusta 2020 šteti za prijavo terjatve, ki jo je stranka posredovala upraviteljici, namesto pravilno sodišču. Navedene okoliščine, ki bi lahko nakazovale na pravočasnost prijave terjatve, so ostale v postopku pred sodiščem prve stopnje neraziskane, do njih pa se sodišče prve stopnje posledično tudi ni opredelilo, čeprav se lahko izkažejo za odločilnega pomena.

12. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek ( 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju o pravočasnosti prijave terjatve pritožnika upošteva vsa navedena relevantna dejstva za pravilno uporabo materialnega prava in svojo odločitev nato tudi ustrezno obrazloži. V novem postopku naj sodišče prve stopnje razišče tudi okoliščine glede posredovanja elektronskega sporočila pritožnika upraviteljici iz avgusta 2020 ter nato presodi ali morda ne predstavljajo navedena elektronska sporočila pravočasne prijave terjatve pritožnika v tem stečajnem postopku.

1 Pritožnik navaja številko Uredbe 2015/248, vendar ker uredba s tako številko ne obstoja, gre verjetno prav za Insolvenčno uredbo, ki se uporablja v primeru postopka zaradi insolventnosti z mednarodnim elementom, med katere sodi tudi postopek zaradi insolventnosti, ki ima upnike iz različnih držav (tuji upniki), za kar gre tudi v konkretnem primeru.