Jedro

Ker zakoniti zastopnik tožene stranke ob vložitvi predloga za obnovo postopka ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke za obnovo postopka utemeljeno zavrglo kot nedovoljenega (prvi odstavek 398. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožene stranke za obnovo postopka zavrglo. Ugotovilo je, da je tožena stranka ta predlog vložila po zakonitem zastopniku, ki ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, poleg tega pa tudi zato, ker ta individualni delovni spor še ni pravnomočno končan.

2. Zoper navedeni sklep se z laično pritožbo pritožuje tožena stranka in navaja, da je bila nad uporabo 86. člena ZPP, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, šokirana. 86. člen ZPP govori o pooblaščencu, ne pa o zakonitem zastopniku, razlika med njima pa je več kot očitna. Sodišče zmotno ugotavlja, da bi moral imeti zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Tožena stranka je prepričana, da je pravilno in pravočasno vložila predlog za obnovo postopka glede na 10. točko 394. člena ZPP in glede na 6. točko 396. člena ZPP, saj je izvedela za nova dejstva in pridobila nove dokaze, ko poteka postopek na drugi stopnji le še glede plačila sodne takse in ne samega temelja. Tožena stranka je šele po predložitvi sodbe uspela pridobiti na pošti zadosten indic, ki potrjuje nepravilno ugotavljanje dejstev sodišča, čeprav je sodišče opozarjala, da ima prav glede fikcije vročitve. Sodišče svoje dolžnosti ni opravilo in ni upoštevalo oziroma preverilo dokazanih zahtev pravdnih strank (npr. da bi preverilo na pošti glede dejanske vročitve pošte toženi stranki). Pritožbenemu sodišču predlaga, da odloči, da je izpodbijani sklep napačen in v nasprotju z ZPP in da se toženi stranki dovoli obnovitev postopka oz. podredno, da se novi pridobljeni dokazi v celoti upoštevajo in da se pravdni postopek vrne v ponovno sojenje. Predlaga oprostitev ali obročno plačilo sodne takse (v višini 10 %).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah smiselno uveljavljanega pritožbenega razloga relativne bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP oziroma prvim odstavkom 398. člena ZPP, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da niso bili podani pogoji za vsebinsko presojo predloga tožene stranke za obnovo postopka, zato ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo. Obnova postopka spada med izredna pravna sredstva, zato je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi pravilno upoštevalo tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP. Po tretjem odstavku 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (torej tudi v postopku obnove) opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Ta določba ne velja edino v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Z drugimi besedami to pomeni, da lahko stranka ali njen zakoniti zastopnik opravlja pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravdnimi sredstvi sama (brez pooblaščenca, ki je odvetnik) le, če ima opravljen pravniški državni izpit. Ker zakoniti zastopnik tožene stranke ob vložitvi predloga za obnovo postopka ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje predlog tožene stranke za obnovo postopka utemeljeno zavrglo kot nedovoljen (prvi odstavek 398. člena ZPP).

6. Pravilna je nadalje tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni podlage za vsebinsko obravnavanje predloga tožene stranke za obnovo postopka tudi zato, ker postopek v tem individualnem delovnem sporu še ni pravnomočno končan. Iz 394. člena ZPP izhaja, da se lahko obnovi le postopek (na predlog stranke), ki je s sodno odločbo pravnomočno končan. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje v tem individualnem delovnem sporu izdalo sodbo in sklep opr. št. I Pd 1456/2012 z dne 3. 10. 2014. Zoper to odločitev je vložila pritožbo tožena stranka, vendar pa o njeni pritožbi v času vložitve predloga za obnovo postopka še ni bilo odločeno, tako da postopek v tem individualnem delovnem sporu še ni bil pravnomočno končan. Glede na navedeno je tudi iz tega razloga predlog za obnovo postopka tožene stranke šteti kot nedovoljen.

7. Ker ni bil podan niti s pritožbo uveljavljen razlog in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

8. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih tožena stranka ni priglasila.