Jedro

V danem primeru je bilo potrebno začasno regulirati le stike med materjo in sinom zaradi ravnanja sedanjega partnerja nasprotne udeleženke

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem obsegu (točka I izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Stranki postopka krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo s katero je sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Mariboru II N 763/2019 z dne 24. 8. 2021 spremenilo tako, da se stiki med sinom A. A., roj. ... 2013 in njegovo mamo B. B. začasno izvajajo pod nadzorom CSD X, Enota Y, in sicer vsak torek od 13.00 do 15.00 ure, pri čemer se prvi stik izvede v torek 18. 3. 2025. V primeru kršitve naložene obveznosti se nasprotni udeleženki izreče denarna kazen v višini 1.000,00 EUR. Navedena sodna poravnava se začasno spremeni tudi v odločbi o preživninski obveznosti, in sicer tako, da se od izdaje tega sklepa začasno ukine plačevanje preživnine v višini 190,00 EUR mesečno, ki jo je za sina A. A. dolžan plačevati njegov oče C. C. Začasna odredba stopi v veljavo od dne izdaje tega sklepa, pri čemer odločitev o začasnih stikih pod nadzorom CSD lahko traja najdalje devet mesecev. Pritožba zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve. V presežku je zavrnilo predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe (točka I izreka). V točki II izreka je prvostopno sodišče ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe nasprotne udeleženke, in sicer da se sina nepravdnih strank A. A. vključi v obravnavo pri kliničnem psihologu, nasprotna udeleženka pa je dolžna v roku sedem dni od izdaje začasne odredbe predlagati izrek ukrepa trajnejšega značaja. Izdana začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka sodnega postopka oziroma sedem dni, v kolikor ustrezni predlog ne bo vložen. V točki III izreka je prvostopno sodišče odločilo, da se odločitev o stroških postopka pridrži za končno odločbo.

2.Zoper točko I izreka izdane začasne odredbe je pritožbo vložil predlagatelj zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. V pritožbi izpostavlja, da se strinja z začasno spremembo stikov nasprotne udeleženke s sinom A. A. na način, da stiki potekajo pod nadzorom CSD. Napačno pa je določen dan poteka stikov v torek med 13.00 in 15.00 uro, ker ima ravno v tem času sin obveznosti v šoli. V navedenem času šolskih obveznosti nima v četrtek in bi bilo potrebno tako stike pod nadzorom CSD določiti v četrtek med 13.10 uro in 15.10 uro. Povsem nepravilno pa je sodišče postopalo z zavrnitvijo predlagane začasne odredbe o regulaciji stikov med nasprotno udeleženko in hčerko D. D. Tudi hčerka D. D. je zaradi fizičnega in psihičnega nasilja sedanjega partnerja nasprotne udeleženke E. E. ogrožena, zaradi česar je potrebno omejiti stike med materjo in hčerko D. D. Dejstvo je, da je E. E. izvajal fizično in psihično nasilje zoper A. A., čemur je prisostvovala tudi D. D., kar pomeni, da je bilo nasilje izvrševano tudi nad D. D. Da je zaradi nasilnega ravnanja E. E., kateremu ni nasprotovala nasprotna udeleženka, ogrožena tudi hčerka D. D., izhaja iz poročila CSD iz katerega izhaja, da se naj zaradi nasilja v družini oba otroka začasno dodelita v varstvo in vzgojo predlagatelju, nasprotni udeleženki pa se naj omejijo stiki. Zaradi nasilja v družini je predlagatelj zoper nasprotno udeleženko in E. E. sprožil tudi kazenske postopke zaradi zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja ter predlagal ukrepe po Zakonu o preprečevanju nasilja. Zavrnitev predlagane odredbe za hčerko D. D. je v nasprotju s koristmi otrok. V korist otrok je, da oba otroka živita pri očetu ne pa v ... pri materi in njenem novem partnerju E. E. V tej smeri bi tudi moralo sodišče odločiti tako, da bi se že z začasno odredbo tudi hčerko D. D. dodelilo očetu. Zaradi ogrožanja otrok tudi ni več podlage za skupno starševstvo. Ker je v korist otrok, da živita pri očetu, je potrebno tudi že z začasno odredbo določiti tudi preživninsko obveznost matere, očeta pa razbremeniti plačevanja v sodni poravnavi določene preživnine. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo, podrejeno razveljavitev prvostopnega sklepa v izpodbijanem obsegu. Priglaša pritožbene stroške.

3.V obširnem odgovoru na pritožbo nasprotna udeleženka prereka pritožbena izvajanja in predlaga potrditev prvostopnega sklepa. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V postopku za varstvo koristi otrok sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda iz prejšnjega odstavka obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoj otroka ali na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ). Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa DZ, izdaja po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Tak zakon je Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki v določbi 273.a člena določa, da sodišče izda začasno odredbo za varstvo koristi otroka, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja družinska razmerja.

6.Predlagatelj (nadalje oče) in nasprotna udeleženka (nadalje mati) sta pred Okrožnim sodiščem v Mariboru dne 24. 8. 2021 sklenila sodno poravnavo v kateri sta se dogovorila za skupno starševstvo za njuna otroka, in sicer za sina A. A., roj. ... 2013 in D. D., roj. ... 2016. V sodni poravnavi sta se tu dogovorila za stalno prebivališče otrok na naslovu matere, kamor se tudi vročajo vsa pisanja namenjena otrokoma. V okviru skupnega starševstva sta določila tudi izvajanje stikov med otrokoma in staršema ter preživninske obveznosti staršev do otrok. Ni sporno, da mati otrok sedaj z novim partnerjem E. E. živi na naslovu ..., kjer sta v času, ko sta bila pri materi, bivala tudi A. A. in D. D. Odločitev prvostopnega sodišča, da je zaradi nasilnega ravnanja E. E.¹ podana ogroženost otroka D. D. pri izvrševanju stikov z materjo v prisotnosti njenega partnerja E. E. v njunem skupnem domu ..., ni pritožbeno izpodbijana. Mati otrok ni vložila pritožbe zoper izdano začasno odredbo.

7.Pri spremembi stikov za sina A. A. je prvostopno sodišče pravilno odločilo, da stiki pod nadzorom CSD potekajo vsak torek od 13.00 do 15.00 ure, ker iz podatkov spisa ne izhaja, da so šolske obveznosti A. A. takšne narave, da se v navedenem časovnem obdobju stikov ne bi mogel udeležiti. Nasprotna pritožbena izvajanja, da bi ti stiki lahko potekali le v četrtek med 13.10 in 15.10 uro ali ob sredah med 13.30 in 17.00 uro so neutemeljena.

8.Prvostopno sodišče je postopalo povsem pravilno, ko je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe v smeri spremembe stikov za hčerko D. D. z mamo tako, da ti potekajo pod nadzorom pristojnega CSD. Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da zaradi ravnanja E. E. in pasivnosti mame pri postopanju E. E. zoper A. A., hčerka D. D. ni ogrožena do take mere, da bi bila potrebna izdaja predlagane regulacijske začasne odredbe. Tako pravilno ugotovitev je prvostopno sodišče sprejelo na podlagi navedb D. D. iz katerih izhaja, da E. E. zoper njo ni izvajal nasilja, da je E. E. ni strah, čuti le nelagodje zaradi njegovega odnosa do brata A. A. Enako pa izhaja iz poročil CSD. Res je, kot navaja pritožba, da je bila D. D. prisotna ob nasilju E. E. zoper brata A. A. in da je po določbi drugega odstavka 4. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) otrok žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja. To pa še ne pomeni, da je v obravnavani zadevi podana ogroženost D. D. pri izvajanju stikov z materjo, ker je D. D. sama povedala, da je pred E. E. ni strah, občuti le nelagodje zaradi odnosa do brata, da pa si želi stike z mamo, ki zoper njo ni izvajala prav nobenega nasilja. Z odločitvijo prvostopnega sodišča, da se stiki med materjo in sinom ne bodo več izvajali v ... pa je odpadla tudi nevarnost, da bi bila D. D. posredno prisotna ob morebitnem nasilju E. E. zoper njenega brata A. A. Nasprotna pritožbena izvajanja, tudi s sklicevanjem na zahteve za uvedbo sodnih postopkov na podlagi Kazenskega zakonika in ZPND, odločitve prvostopnega sodišča ne morejo spremeniti.

9.Prvostopno sodišče je postopalo pravilno, ko s predlagano začasno odredbo ni posegalo v s sodno poravnavo dogovorjeno skupno starševstvo. Od dogovorjenega skupnega starševstva je mogoče odstopiti le v primeru tako visoke stopnje konfliktnosti med staršema, da ta že ogroža otroka ali takrat, ko eden od staršev otroka zanemarja ali zlorablja. Mati otrok neposredno ne ogroža otrok. Njena pasivnost pri nasilnem ravnanju njenega partnerja zoper A. A. v obravnavanem primeru, kot pravilno že zaključuje prvostopno sodišče, pa ne izkazuje takšne stopnje ogroženosti otrok, da bi z regulacijsko odredbo bilo potrebno ukiniti dogovorjeno skupno starševstvo ter otroka dodeliti očetu. To še toliko bolj ob dejstvu, da sicer komunikacija med staršema otrok poteka (tako iz podatkov spisa) korektno v interesu varstva in koristi otrok. V danem primeru je bilo potrebno začasno regulirati le stike med materjo in sinom zaradi ravnanja sedanjega partnerja nasprotne udeleženke (A. A. je bilo začasno potrebno umakniti iz konfliktnega razmerja z E. E.), kar je prvostopno sodišče z izpodbijano začasno odredbo tudi pravilno storilo.

10.Da pa bi bilo preživljanje otrok ogroženo zaradi ravnanja matere ni prav z ničemer izkazano, kot pravilno ugotavlja že prvostopno sodišče in tako ni izkazana ogroženost preživljanja otrok kot temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe o preživljanju otroka po določbi 161. in 162. člena DZ. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

11.Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi s 366. členom in drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevanih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (42. člen ZNP-1 v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

12.Predlagatelj s pritožbo ni uspel, nasprotna udeleženka z odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve v pritožbenem postopku in zato stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

-------------------------------

1Po presoji prvostopnega sodišča je E. E. nad A. A. izvajal psihično nasilje s tem, da ga je zmerjal z besedami "govno, lažnivec, manipulator, debil, majmun, da je čorav", v enem primeru pa je iz razloga, ker A. A. ni želel ugoditi njegovi zahtevi, da pobriše kuhinjsko mizo bil fizično nasilen na način, da ga je porinil s stola tako, da je padel na tla, nanj pa je padel stol.

Zveza:

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 4 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 100 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 273a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.