Jedro

Ker je (trasirana) menica enostranski in abstrakten pravni posel in ker je menični dolg lahko le tisto, kar je inkorporirano (in zapisano) v menici, toženec (trasant), kot mu je z dodatnimi razlogi pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče, zoper tožnico (remitenta) ne more uveljavljati ugovorov iz temeljnega pravnega posla (ugovorov o ustnem dogovoru in plačilu meničnega dolga s protidobavami). Revizijsko sodišče k tem razlogom še dodaja, da toženec ni dolžnik iz temeljnega razmerja (tožnica je upnica iz temeljnega razmerja) in da ne gre za objektivni ugovor plačila menice (ugovor, da je menični dolžnik plačal menični dolg), saj je menični dolg lahko le v denarju, zapisan na menici in inkorporiran v njej, zato ugovor o plačilu z menico zavarovanega dolga s protidobavami ni ugovor o plačilu meničnega dolga.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je v celoti obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru 0003 Ig 2003/05659 z dne 16. 12. 2003 v delu, v katerem je bilo tožencu naloženo plačilo 8.763,15 EUR (prej 2,100.000 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2003 dalje do plačila in stroškov izvršilnega postopka v znesku 91,80 EUR (prej 22.000 SIT).

2. Pritožbeno sodišče je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Navedbe revidenta

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je toženec vložil pravočasno revizijo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi; sodbi nižjih sodišč razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Navaja, da v sodbah nižjih sodišč ni razlogov o tem, zakaj iz dveh predloženih računov ne izhaja, da naj bi se s protidobavami poravnal dolg, za zavarovanje katerega je bila izdana predmetna menica. Družba F. d.o.o. in tožnica sta namreč 22. 1. 2003 sklenili ustni dogovor, da bo družba F. d.o.o. z menico zavarovano terjatev poravnala s protidobavami. To obveznost je, kot je razvidno iz spornih računov, tudi izpolnila. Glede na to, da je z menico zavarovani dolg v celoti poravnala, je več kot očitno, da toženec tožnici ne dolguje ničesar več.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen ZPP), ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Nižji sodišči sta ugotovili dejansko stanje, ki ga je v bistvenem mogoče povzeti v naslednjem: - tožnica (remitent, menični upnik) je N. d.d. 15. 4. 2003 predložila menico (brez protesta), ki je dospela v plačilo na določen dan, to je 15. 4. 2003; - do realizacije, unovčenja meničnega dolga v višini 8.763,15 EUR (prej 2,100.000 SIT) ni prišlo, ker je bila menica v celoti zavrnjena; - menica je bila akceptirana s strani trasata, podjetja F. d.o.o., za katerega je bil podpisnik direktor, toženec (akcept je podpisan z leve strani počez), ki je hkrati trasant, izdajatelj menice.

7. Tožnica (remitent, menični upnik) na podlagi trasirane menice (s klavzulo brez protesta) uveljavlja regresno menično terjatev (in zamudne obresti od zamude z njenim plačilom) zoper toženca (trasanta, izdajatelja menice), ker družba F. d.o.o. (trasat, akceptant) ob zapadlosti menice ni plačala meničnega dolga. Toženec, ki ni dolžnik iz temeljnega razmerja (menica je bila izdana za zavarovanje plačila po računu, ki ga je družbi F. d.o.o. izdala tožnica), proti tožnici, ki je upnica iz temeljnega razmerja, uveljavlja ugovor iz temeljnega razmerja (ugovor o ustnem dogovoru in plačilu zavarovanega dolga s protidobavami družbe F. d.o.o.). Po presoji revizijskega sodišča v konkretni zadevi takšen ugovor iz temeljnega razmerja ni dopusten in je zato neupošteven.

8. Ker je (trasirana) menica enostranski in abstrakten pravni posel in ker je menični dolg lahko le tisto, kar je inkorporirano (in zapisano) v menici, toženec (trasant), kot mu je z dodatnimi razlogi pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče, zoper tožnico (remitenta) ne more uveljavljati ugovorov iz temeljnega pravnega posla (ugovorov o ustnem dogovoru in plačilu meničnega dolga s protidobavami). Revizijsko sodišče k tem razlogom še dodaja, da toženec ni dolžnik iz temeljnega razmerja (tožnica je upnica iz temeljnega razmerja) in da ne gre za objektivni ugovor plačila menice (ugovor, da je menični dolžnik plačal menični dolg), saj je menični dolg lahko le v denarju, zapisan na menici in inkorporiran v njej, zato ugovor o plačilu z menico zavarovanega dolga s protidobavami ni ugovor o plačilu meničnega dolga.

9. Pravna teorija in predvsem sodna praksa sta zakonsko določene možnosti meničnih ugovorov (glej 16. člen Zakona o menici in 256. člen Zakona o obligacijskih razmerjih), med katere spada tudi ugovor, da je menični dolžnik plačal menični dolg, deloma širili. Pri blanko menicah so tako v primerih, ko sta menični dolžnik in menični upnik v razmerju trasanta in remitenta, dopuščeni ugovori o napakah pravnega posla,(1) pri lastni menici pa je menična obveznost, dokler menica ni prvič indosirana, postala kavzalna in so v celoti ohranjeni ugovori iz temeljnega posla.(2) Ugovori iz temeljnega razmerja so tako dopuščeni predvsem v primerih, ko sta menični dolžnik in menični upnik dolžnik in upnik iz temeljnega razmerja. Glede na splošna načela meničnega prava (predvsem načelo inkorporacije, načelo abstraktnosti menične zaveze in načelo pisnosti) revizijsko sodišče ocenjuje, da ni razlogov za širjenje ugovorov pri trasirani menici, kjer menični dolžnik in menični upnik nista dolžnik in upnik iz temeljnega razmerja, saj bi s tem posegli v sam ratio menice, ki je v zavarovanju plačila dolga. Povedano drugače, v konkretni zadevi mora toženec poravnati menični dolg ne glede na usodo temeljnega razmerja, ki je bilo podlaga za nastanek menične obveznosti.

10. Ker glede na povedano okoliščina, ali je bil dolg poravnan s protidobavami, ni relevantna, se revizijsko sodišče s trditvami v tej smeri ni ukvarjalo.

11. Ker niso podani v reviziji uveljavljani razlogi, ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

Op. št. (1): Glej npr. odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 585/2004 z dne 31. 8. 2006, II Ips 284/2001 z dne 31. 1. 2002 in III Ips 72/99 z dne 10. 6. 1999. Op. št. (2): Glej npr. odločbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 106/2007 z dne 23. 10. 2008 in II Ips 33/2005 z dne 28. 3. 2007.