Jedro

Tožba zaradi neizdaje akta (molk organa) je dovoljena, če organ (v enostopenjskem postopku) v predpisanem roku ne izda in vroči stranki odločbe, zoper katero ni pritožbe, ter je ne izda niti na posebno zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh.

Tožba zaradi molka organa je vložena prezgodaj, saj je zahtevo za izdajo odločbe tožnik podal, še preden je potekel zakonski rok en mesec za odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč. Tožba zaradi molka organa je bila vložena, preden je bila (po poteku zakonskega roka za odločitev) vložena posebna zahteva stranke za odločitev in še ni mogel poteči rok nadaljnjih sedmih dni za odločitev po takšni posebni zahtevi.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Tožnik sam trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije je 16. 2. 2024 prejelo od Okrožnega sodišča v Celju, Strokovna služba za brezplačno pravno pomoč, v pristojno reševanje tožnikovo vlogo z dne 9. 2. 2024, naslovljeno kot "Zadeva: Pritožba zaradi molka organa". Upravno sodišče je vlogo glede na njeno vsebino štelo kot tožbo v upravnem sporu zaradi molka organa.

2.Tožnik je v tožbi navedel, da je pri Okrožnem sodišču v Celju 8. 1. 2024 osebno vložil popolno vlogo za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP). Zglasil se je tudi v uradu za BPP in prosil za nujnost takojšnje obravnave. 15. 1. 2024 in 22. 1. 2024 je službo za BPP poklical po telefonu in vložil urgenco - poziv k takojšnjemu odločanju o zadevi. Na odgovor čaka že več kot mesec dni, kolikor znaša instrukcijski rok za odločanje o zadevi, brez da se glede na nujnost zadeve upošteva načelo čimprejšnjega odločanja. Ker odločitve o BPP ni prejel, je 26. 1. 2024 na nepravdni oddelek Okrajnega sodišča v Celju sam laično vložil zahtevo za določitev upravitelja, glede česar je vložil prošnjo za BPP. Odgovora na takšen predlog ni prejel, zato sklepa, da ga ni vložil pravilno, kar potrjuje, da je bil zahtevek za dodelitev BPP za zastopanje v tej zadevi upravičen. Zahteva tudi povrnitev stroškov za sestavo in vložitev tožbe.

3.V skladu s 36. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) mora sodišče najprej preveriti, ali so za vsebinsko obravnavo tožbe izpolnjene procesne predpostavke, opredeljene v 1. do 8. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Na to pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka, kar določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1. Če te niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči.

4.Po določbi tretjega odstavka 5. člena ZUS-1 je upravni spor dopusten v primeru, če upravni akt tožniku ni bil izdan ali mu ni bil vročen v predpisanem roku. Procesne predpostavke za vložitev takšne tožbe (zaradi molka organa) so določene v 28. členu ZUS-1. Drugi odstavek tega člena določa, da če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. Po prejšnjem odstavku sme ravnati tožnik tudi, če organ prve stopnje ne izda odločbe, zoper katero ni pritožbe (tretji odstavek 28. člena ZUS-1).

5.Tožba zaradi neizdaje akta (molk organa) je torej dovoljena, če organ (v enostopenjskem postopku) v predpisanem roku ne izda in vroči stranki odločbe, zoper katero ni pritožbe, ter je ne izda niti na posebno zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh.

6.Iz tožbenih navedb izhaja, da je tožnik prošnjo za brezplačno pravno pomoč vložil osebno 8. 1. 2024. Prvi pisni poziv k takojšnjemu odločanju je vložil 15. 1. 2024, drugi pisni poziv k takojšnjemu odločanju pa 22. 1. 2024. Tožba v upravnem sporu zaradi molka organa je bila vložena priporočeno po pošti 9. 2. 2024.

7.Glede na tožbene navedbe sodišče ugotavlja, da je tožba zaradi molka organa vložena prezgodaj. Zahtevo za izdajo odločbe (z dne 15. 1. 2024 ali z dne 22. 1. 2024) je tožnik namreč podal, še preden je potekel zakonski rok en mesec za odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč. Tožba zaradi molka organa je bila torej vložena, preden je bila (po poteku zakonskega roka za odločitev) vložena posebna zahteva stranke za odločitev in še ni mogel poteči rok nadaljnjih sedmih dni za odločitev po takšni posebni zahtevi.

8.Sodišče je tožnika pred izdajo tega sklepa s pozivom z dne 19. 2. 2024 seznanilo s svojimi ugotovitvami, ki se nanašajo na presojo pravočasnosti tožbe in mu dalo možnost, da se glede ugotovljenih dejstev sodišča izjavi.

9.Tožnik je na poziv sodišča 22. 2. 2024 odgovoril, da je pritožbo zaradi molka organa podal, ker je minilo več kot en mesec od dneva, ko je vložil vlogo za dodelitev BPP, ki jo je kasneje tudi utemeljil kot nujno (varnostna tveganja, nastajanje materialne škode). Toženka je odločbo izdala 13. 2. 2024, kar je glede na navedbe sodišča iz poziva znotraj dopustnega roka. Ali razlog za vložitev tožbe zaradi molka organa nastopi šele po vložitvi urgence (15. 1. 2024 in 24. 1. 2024), mu ni poznano. Pri zahtevku vztraja in predlaga, da sodišče o njem odloči. Iz povzetih navedb izhaja, da tožnik ugotovljenim dejstvom sodišča o vrsti in datumih opravljenih njegovih dejanj v postopku ne nasprotuje.

10.Sodišče je tako ugotovilo, da je bila tožba zaradi molka vložena, preden je bila po poteku zakonskega roka za odločitev vložena posebna zahteva stranke za odločitev in torej preden je brez uspeha potekel rok za odločitev po vloženi zahtevi za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh, torej je bila vložena prezgodaj. Sodišče je zato v skladu s 2. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zaradi molka organa s sklepom zavrglo.

11.Sodišče v navedeni zadevi ni opravilo glavne obravnave ter izvajalo dokazov, kot je to predlagal tožnik v tožbi, ker glede na navedeno niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe.

12.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem med drugim, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Zveza

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 5, 5/3, 28, 28/2, 28/3, 36, 36/1, 36/1-2

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.