Jedro

V Pravilniku o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo ni določen numerus clausus bolezenskih stanj, za katera se šteje, da otrok potrebuje posebno nego in varstvo. Potrebo po posebni negi in varstvu ter povečanih življenjskih stroških je treba presojati glede na okoliščine vsakokratnega življenjskega primera.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožnici v 15-ih dneh povrniti 279,99 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo tožene stranke št. 12106-127/2019/4 z dne 26. 9. 2019, v odločbi Centra za socialno delo Gorenjska (CSD) št. 1211-510/2019-KRANJ z dne 27. 5. 2019 pa v drugem odst. izreka znesek 100,00 EUR nadomestilo z zneskom 200,00 EUR (I. tč. izreka) in toženo stranko zavezalo, da tožnici v 15 dneh povrne 814,40 EUR stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. tč. izreka). Tožbo na priznanje pravice do delnega plačila za izgubljen dohodek od 1. 5. 2019 do 31. 10. 2030, odmero in izplačevanje je s sklepom zavrglo (II. tč. izreka).

2. Zoper I. in III. točko izreka sodne odločbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri zavrnitve zahtevka, oz. podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno sojenje.

Razume težko življenjsko situacijo tožnice in hude zdravstvene težave hčerke, vendar sodišče ni pravilno uporabilo Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo1 (Pravilnik) v zvezi z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih2 (ZSDP-1). Ker je kršilo postopek, ostaja dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Sporna je uvrstitev otroka pod 29. točko Seznama težkih kroničnih bolezni in stanj (Seznam) na podlagi izvedenskega mnenja, da gre za nedokončano kirurško zdravljenje prirojene srčne napake. Predsednica zdravniške komisije II. stopnje doc. dr. B. B. pisno prereka stališče izvedenca. Obrazložitev v 12. točki sodbe, da po ustnem zaslišanju tožena stranka ni dala pripomb ali predlagala drugih dokazov je protispisna in pomeni kršitev 15. tč. 2. odst. 339. člena ZPP. Zahtevala je, da se dr. B. B. opredeli do izpovedi izvedenca, ker so njuna stališča diametralno nasprotna. Dokazni predlog iz 3. strani zapisnika z dne 31. 3. 2021 je pavšalno zavrnjen. Ker sta se mnenji sodnega izvedenca in predsednice zdravniške komisije razlikovali, je bilo predlagano soočenje. Z zavrnitvijo dokaznih predlogov je zagrešena kršitev 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP, ker je odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar pomeni kršitev 22. člena Ustave RS. Ob diametralno nasprotnem stališču strokovnjakov razen Downovega sindroma in uvrstitve otroka pod 5. točko Seznama, bi sodišče moralo zaslišati predsednico zdravniške komisije II. stopnje oz. medicinska strokovnjaka soočiti.

Poleg razvrstitve pod 29. točko Seznama ni pravilen niti zaključek sodišča, da ima otrok vrsto drugih motenj, ki omogočajo uvrstitev pod 1. odst. 7. člena Pravilnika zaradi hipotiroze, skolioze, astigmatismusa, inkontinence, motenj vida, ter govorno jezikovne motnje. Določba 1. odst. 7. člena Pravilnika je jasna, saj morajo biti podane več kot tri motnje ali diagnosticirane bolezni iz 2. do 6. člena Pravilnika. Takšno stališče je bilo zavzeto v sodbi Psp 306/2013. Za opredelitev, da otrok potrebuje posebno nego in varstvo po 7. členu Pravilnika ni dovolj, da ima diagnosticirane tri katerekoli bolezni oz. stanja, temveč to morajo biti motnje in bolezni od 2. do 6. člena Pravilnika. Tudi če bi sodišče pravilno ugotovilo, da sta pri otroku podani dve stanji iz seznama in stanje iz 1. odst. 7. člena Pravilnika, ni izpolnjen pogoj iz 2. odst. 7. člena Pravilnika. Ni podlage za združevanje stanj iz obeh odstavkov, saj bi omogočalo širjenje kroga upravičencev do višjega dodatka za nego otroka. Dodatek je družinski prejemek iz 5. točke 62. člena ZSDP-1, za določitev natančnejših pogojev pa z 91. členom ZSDP-1 pooblaščen minister. Drži, da v Pravilniku ni določen numerus clausus bolezenskih stanj, temveč je potrebno upoštevati vsak primer posebej, tudi tak, ki ni v Seznamu. Vendar tožena stranka Seznam v skladu s 6. členom Pravilnika preverja enkrat letno. Ta vsebuje bolezni in stanja, za katera se šteje, da so hudo težka in kronična, da vlagateljem pripada dodatek za nego in je pri vsaki točki opredeljeno, ali višji ali nižji. Avtomatsko se višji DNO dodeli le pri otrocih s cistično fibrozo iz 10. točke Seznama. Pri vseh ostalih boleznih, ki so težke in kronične, vlagateljem pripada nižji dodatek. Seznam določa stanja, na podlagi katerih se otroka opredeli kot dolgotrajno hudo bolnega po 6. členu Pravilnika, ki je le eden od kriterijev za opredelitev, da potrebuje posebno nego in varstvo in s tem dodatek za nego otroka. Poleg dolgotrajno hudo bolnih otrok po Pravilniku posebno nego in varstvo potrebujejo otroci z motnjami v duševnem razvoju (2. člen), gibalno ovirani otroci (3. člen), slepi in slabovidni otroci (4. člen), gluhi in naglušni otroci (5. člen) in otroci z več motnjami (7. člen). Pri posebni negi in varstvu gre res za pravni standard, vendar je pri napolnjevanju treba izhajati iz Pravilnika. Čeprav so hipotiroza, skolioza, astigmatismus, inkontinenca, motnje vida in govorne motnje povezane z dodatnimi življenjskimi stroški, brez ugotovitve pod kateri kriterij Pravilnika sodijo, ne upravičujejo dodatka.

3. Tožnica v pisnem odgovoru prereka pritožbene navedbe, poudarja, da so v izpodbijani sodbi pravilno ugotovljeni dejanski in pravni razlogi, predlaga zavrnitev pritožbe, potrditev prvostopenjske sodbe in priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi in v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku3 (ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve postopka ter pravilno uporabo materialnega prava. Ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče ni storilo procesnih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti niti zatrjevanih s pritožbo. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno pravilno odločitev. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča, zato v skladu s 1. odst. 360. člena ZPP odgovarja le na pritožbene navedbe, ki so za rešitev bistvenega pomena.

**K očitanim procesnim kršitvam**

6. Po 212. členu ZPP mora stranka navajati dejstva in predlagati dokaze, na katere opira zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika, vendar v skladu z 2. odst. 213. člena ZPP o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče. Dokazne predloge je dolžno pretehtati in jih izvesti, če se nanašajo na relevantna dejstva. A contrario to pomeni, da ni dolžno slediti predlogom, za katere oceni, da njihova izvedba na odločitev ne more vplivati. Ni dolžno izvesti dokazov, ki niso potrebni, ker je neko dejstvo že dokazano, so irelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovalo, za razsojo ni pravno odločilno ali niso primerni za dokazovanje določenega dejstva. V 3. točki obrazložitve sodbe je dokazni predlog z zaslišanjem predsednice zdravniške komisije doc. dr. B. B. utemeljeno zavrnjen. Z razlogi se pritožbeno sodišče strinja, k njim nima kaj dodati in jih ne ponavlja znova.

7. Toženka ne more uspešno zatrjevati kršitve iz 15. točke 2. odst. 339. člena ZPP, čeprav je v 12. točki obrazložitve sodbe zapisano, da po podaji ustnega izvedenskega mnenja ni podala pripomb ali predlagala drugih dokazov. Ta del obrazložitve v povezavi z oceno, da v izvedenčevi objektivizirani izpovedi ni logičnih napak ali neskladij, ne pomeni nasprotja v dejstvih, odločilnih za ugoditveno sodbo.

8. Čeprav je tožena stranka po zaslišanju dr. C. C. predlagala (list. št. 42), da se dr. B. B. pozove k opredelitvi do izpovedi sodnega izvedenca, ker da so njuna stališča diametralno nasprotna in postopala po 286. b. členu ZPP, z zavrnitvijo predloga v obravnavani zadevi ni kršena pravica do izjave, ki je dejansko neposredni izraz enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS4 (Ustava). Pred prvostopenjskim sodiščem ni prišlo do kršitve 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Kontradiktornost bi bila kršena, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve ne bi bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Pravici stranke do izjavljanja namreč ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami seznani in se do tistih, ki so bistvene za odločitev ustrezno opredeli. V tem smislu je sodišče postopalo tudi v obravnavni zadevi tako glede dokaznega predloga za pridobitev dodatnih pojasnil od dr. B. B. kot soočenja z izvedencem in ju utemeljeno zavrnilo. Možnost izjavljanja, prerekanja tožbenih navedb, ugotovitev izvedenca ali obravnavanja pred sodiščem toženki zagotovo ni bila odvzeta. Predlog za pridobitev pojasnil na izpoved izvedenca ali soočenje z dr. B. B. kot izvedeno pričo, je utemeljeno zavrnjen že zaradi njenega sodelovanja v izvedenskem organu v predsodnem upravnem postopku.

9. Končno pisni odpravek sodbe nima pomanjkljivosti, da ga ne bi bilo mogoče preizkusiti, saj je izrek sodbe razumljiv, ne nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe, ki so jasni in niso sami s seboj v nasprotju. Odločilna dejstva so ocenjena v skladu z 8. členom ZPP po vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej, vseh skupaj in glede na uspeh celotnega dokaznega postopka.

**Dejanske okoliščine predsodnega upravnega postopka**

10. V predmetnem sodno socialnem sporu je sodišče presojalo odločbo z dne 26. 9. 2019 o zavrnjeni pritožbi zoper odločbo CSD z dne 27. 5. 2019. S slednjo je izrečeno, da je tožnica upravičena do dodatka za nego otroka, roj. 21. 10. 2004 od 1. 5. 2019 do 31. 10. 2030 ob pogoju, da ima po 18. letu starosti status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, da dodatek znaša 100,00 EUR mesečno in da se z njo nadomeščena odločba CSD z dne 2. 2. 2015. Odločbi sta izdani na podlagi mnenj zdravniške komisije I. in II. stopnje z dne 9. 5. 2019 ter 17. 7. 2019, da ima deklica Downov sindrom z zmerno motnjo v duševnem razvoju, in da potrebuje posebno nego ter varstvo po 6. členu Pravilnika v zvezi s 5. točko Seznama.

**Materialno pravna podlaga za rešitev zadeve**

11. Podlaga za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb je podana v relevantnih določbah ZSDP-1 ter Pravilniku, povzetih v 5., 6. in 7. tč. obrazložitve prvostopenjske sodbe. Med pravice do družinskih prejemkov je namreč uvrščen tudi dodatek za nego otroka, ki po 79. členu ZSDP-1 potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjena kritju povečanih življenjskih stroškov družine pri preživljanju in negi otroka (1. odst.). Pogoja sta določena kumulativno. Višina dodatka za nego otroka zaradi povišanih življenjskih stroškov znaša 100,00 EUR mesečno (2. odst.), za otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju, ali težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke, ali otroke z določenimi boleznimi iz Seznama hudih bolezni, ki ga določi minister na predlog pediatrične klinike, ki potrebujejo posebno nego in varstvo pa 200,00 EUR mesečno (3. odst.).

Kriterije za opredelitev otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo določa Pravilnik (1. člen). Gre za otroke z motnjami v duševnem razvoju (2. člen), slepe in slabovidne otroke (3. člen), gluhe in naglušne otroke (4. člen), dolgotrajno hudo bolne otroke (6. člen) _in otroke z več motnjami (7. člen)._ Za dolgotrajno hudo bolne otroke se po Pravilniku štejejo kronično bolni otroci, pri katerih je kljub zdravljenju pričakovati trajne posledice oz. otroci, ki trpijo za boleznimi, ki zahtevajo zdravljenje, nego in rehabilitacijo, ki traja več kot 6 mesecev (1. odst.). Komisiji I. in II. stopnje sta zavezani, da enkrat letno preverita ustreznost Seznama bolezni in predlagata dopolnitev (2. odst.).

Pravilnik v 7. členu izrecno določa, da za otroke z več motnjami po Pravilniku štejejo otroci, ki imajo hkrati več kot tri motnje ali diagnosticirane bolezni, _**ki vsaka po sebi ne predstavlja take stopnje motnje ali bolezni iz Pravilnika,**_ _na podlagi katere otrok potrebuje posebno nego in varstvo,_ _**njihova kombinacija pa upravičenost do posamezne pravice utemeljuje**_ (1. odst.) in da so otroci, ki imajo hkrati vsaj tri motnje ali diagnosticirane bolezni, ki vsaka po sebi daje pravico do dodatka za nego v nižjem znesku, upravičeni do dodatka za nego _**v višjem znesku**_ (2. odst.). V Seznamu5 je določenih 42 težkih kroničnih bolezni in stanj. V 5. točki Seznama so za težke kronične bolezni in stanja opredeljene kromosomopatije oz. genske bolezni z vsaj zmerno motnjo v duševnem ali gibalnem razvoju; ali Downov sindrom do tretjega in po tretjem letu starosti ter v 29. točki hujša prizadetost otrok zaradi bolezni srca in ožilja, ki ima nedokončano stopenjsko kirurško zdravljenje prirojene srčne napake.

12. Vendar ZSDP-1 in Pravilnika s Seznamom ni mogoče pravilno interpretirati niti uporabljati na način, kot se zavzema tožena stranka. Prvostopenjsko sodišče se pravilno sklicuje na že zavzeto stališče pritožbenega sodišča6, da v Pravilniku ni določen numerus clausus bolezenskih stanj, za katera se šteje, da otrok potrebuje posebno nego in varstvo. Potrebo po posebni negi in varstvu ter povečanih življenjskih stroških, je potrebno presojati glede na okoliščine vsakokratnega življenjskega primera. Torej tudi primera, ki ni izrecno določen v Seznamu. V Seznamu so določene bolezni in stanja, za katera se že samodejno šteje, da so takšne intenzitete, da predpostavljajo posebno nego in varstvo ter povečane življenjske stroške, kar pa ne pomeni, da posebna nega in varstvo nista potrebni v primeru bolezenskih stanj, ki v Seznamu niso našteta.

Po 2. odst. 81. člena ZSDP-1 se pravica do dodatka uveljavlja na podlagi mnenja zdravniške komisije. Torej mnenja organa, ki razpolaga s strokovno medicinskim znanjem. Gre za organ, ki v vsakem primeru poda mnenje, ali otrok glede na stanje bolezni potrebuje posebno nego in varstvo in koliko časa. Naloga komisije zagotovo ni le v preverjanju, ali je otrokovo zdravstveno stanje najti v Seznamu ali ne, temveč v skladu s splošnimi spoznanji medicinske znanosti in stroke oceniti, ali glede na zdravstveno stanje potrebuje posebno nego in varstvo. Tega dejstva seveda ni mogoče dokazati le s pavšalnimi, povsem neobrazloženimi mnenji zdravniške komisije I. in II. stopnje, kot v obravnavanem predsodnem postopku in nasploh v tovrstnih upravnih odločanjih.

13. Ob sistemsko logični interpretaciji ter uporabi 79. člena ZSDP-1, Pravilnika in Seznama je v okoliščinah obravnavanega primera mogoče pravilno zaključiti le, da so izpolnjeni pogoji za višji dodatek za nego otroka, kot je bil priznan v predsodnem postopku.

**Pravno relevantna dejstva, ki jih ugotavlja sodišče prve stopnje**

14. V pisnem izvedenskem mnenju prim. doc. dr. C. C. z dne 23. 7. 2020 (list. 20 do 27) in njegovi ustni izpovedi na obravnavi 31. 3. 2021 (list. 51 do 58) je imelo sodišče prve stopnje strokovno medicinsko dovolj objektivizirane podlage za zaključek, da so pri ndl. otroku podana naslednja bolezenska stanja: - Downov sindrom z zmerno motnjo v duševnem razvoju in s tem stanje po 5. tč. Seznama v zvezi s 6. členom Pravilnika; - Stanje po kirurškem zaprtju perimembranoznega VSD z minimalnim rezidualnim restriktivnim VSD-jem z levo - desnim shuntom z maksimalnim gredientom pretoka. Pulmunalna zaklopka je zadebeljena z blago insuficienco. Ker operacija srca ni bila uspešna in bodo potrebni dodatni posegi, gre za stopenjsko zdravljenje, saj je imel otrok že več posegov na srcu. Gre za nedokončano stopenjsko kirurško zdravljenje prirojene srčne napake iz 29. tč. Seznama v zvezi s 6. členom Pravilnika; in - Vrsta motenj oz. zdravstvenih stanj, kot so hipotiroza, skolioza, astigmatismus, motnje vida, inkontinenca ter težave pri sporazumevanju iz 1. odst. 7. člena Pravilnika. Gre za več kot tri motnje, ki vsaka po sebi ne predstavlja take stopnje motnje ali bolezni iz Pravilnika, na podlagi katere otrok potrebuje posebno nego in varstvo, njihova kombinacija pa utemeljuje upravičenost do dodatka.

15. Ni nobenega razloga za dvom v zaključek sodišča, da sta pri otroku podani dve bolezenski stanji iz Seznam ter več kot tri motnje oz. diagnosticirane bolezni, ki vsaka po sebi ne predstavlja stanja, za katero bi bila potrebna posebna nega in varstvo, njihova kombinacija pa utemeljuje upravičenost do pravice. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da je v zadevi poleg stanja iz 5. in 29. točke Seznama v zvezi s 6. členom Pravilnika izpolnjen tudi dejanski stan iz 1. odst. 7. člena Pravilnika in s tem pogoj iz 2. odst. 7. člena Pravilnika za priznanje dodatka za nego otroka v višini 200,00 EUR mesečno.

16. Dokazna ocena je sprejeta v skladu z 8. členom ZPP po vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej, vseh skupaj in glede na uspeh celotnega dokaznega postopka. Sodba je uprta na sodno izvedensko mnenje, ki je tudi po oceni pritožbenega sodišča podano v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj. Prepričljivo argumentirane obrazložitve izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ne ponavlja znova. Zaključuje le, da sta drugostopenjska odločba in del prvostopenjske glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katero je pravilno uporabljeno materialno pravo, na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih7 (ZDSS-1) kot nezakoniti utemeljeno odpravljeni, zakonito dosojena denarna dajatev v višini 200,00 EUR mesečno in naloženo povračilo stroškov postopka.

**Odločitev pritožbenega sodišča**

17. Zaradi vsega predhodno obrazloženega pritožba ne more biti uspešna. Do preostalih izvajanj tožene stranke, češ da se prvostopenjsko sodišče nepravilno sklicuje na zadevo II Cp 2731/2016, ker da ni predlagala zaslišanja predsednice zdravstvene komisije kot priče, temveč kot izvedeno pričo; protislovja, v katerega zaide, ko se po eni strani strinja s stališčem sodišča, da v Pravilniku ni določen numerus clausus bolezenskih stanj, vendar kljub temu vztraja, da stanja ki niso določena v Pravilniku po 2. odstavku 7. člena ni dopustno upoštevati in druga, ki za pritožbeno rešitev zadeve pravno niso bistvena, se sodišče posebej ni bilo dolžno opredeljevati. Na podlagi 353. člena ZPP je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in razsodilo, kot izhaja iz I. točka izreka te sodbe.

18. Glede na pritožbeni neuspeh je tožena stranka v skladu s 165. členom v zvezi s 155. členom ZPP ter Odvetniško tarifo8 (OT) tožnici dolžna povrniti 279,99 EUR stroškov odgovora na pritožbo. Priznanih je 375 točk za pritožbo, 7,5 točk za materialne stroške, kar ob vrednosti 0,60 EUR znese 229,50 EUR, skupaj z 22 % DDV pa 279,99 EUR, kot je razvidno iz II. točke izreka te sodne odločbe.

1 Ur. l. RS, št. 89/2014 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 26/2014 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 4 Ur. l. RS št. 33/1991 s spremembami. 5 Priloga 1 Pravilnika 6 Zadeva Psp 8/2014 in druge. 7 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 8 Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami