Jedro

Posvet s stranko in pregled listin sta odvetniški storitvi, ki sta že zajeti v priznani odvetniški storitvi za odgovor na tožbo, in kot taki nista samostojni storitve v smislu tarifne številke 39 OT. Na drugi strani pa po oceni pritožbenega sodišča poročilo stranki v priglašeni višini 50 točk ni storitev, ki bi bila zajeta v navedeni vlogi, prav tako pa ni zajeta v kakšni drugi tarifni številki, zato jo je sodišče prve stopnje na podlagi tarifne številke 39 upravičeno priznalo in naložilo v plačilo tožniku.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da je tožnik dolžan tožencu povrniti 531,98 EUR pravdnih stroškov.

II. Toženec je dolžan tožniku v roku 15 dni plačati 68,40 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se postopek ustavi, ter tožniku naložilo, da v 15 dneh tožencu povrne 587,97 EUR stroškov postopka.

2. Tožnik pravočasno izpodbija stroškov odločitev in kot bistveno navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo materialno pravo, in sicer določbe odvetniške tarife, saj mu je neupravičeno naložilo v plačilo stroške, ki jih je v vlogi z 10. 9. 2018 priglasil toženec, in sicer strošek za posvet s stranko in pregled listin v višini 100 točk ter strošek za končno poročilo stranki v višini 50 točk. Navedeni stroški v obsegu 150 točk, kar ob vrednosti točke 0,459 z vključenim DDV predstavlja znesek 84 EUR, se ne obračunajo posebej, ampak se nanašajo na sestavo vloge. Predlagala ustrezno spremembo izpodbijanega dela sklepa.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V obravnavani zadevi gre za vprašanje, ali so bili tožniku po umiku tožbe upravičeno naloženi priglašeni stroški toženca, in sicer strošek za posvet s stranko in pregled listin ter končno poročilo stranki.

5. V skladu s 155. členom ZPP sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi.

6. V tarifni številki 39 OT je določeno, da lahko odvetnik obračuna posvete s stranko in preglede listih ter razna druga obvestila oziroma dopise, kamor spada tudi končno poročilo stranki, kadar gre za samostojno storitev, ki ni zajeta v drugih tarifnih številkah.

7. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da sta posvet s stranko in pregled listin odvetniški storitvi, ki sta že zajeti v priznani odvetniški storitvi za odgovor na tožbo, ki v konkretnem primeru znaša 900 odvetniških točk tj. 413,10 EUR, in kot taki nista samostojni storitve v smislu tarifne številke 39 OT. Na drugi strani pa po oceni pritožbenega sodišča poročilo stranki v priglašeni višini 50 točk ni storitev, ki bi bila zajeta v navedeni vlogi, prav tako pa ni zajeta v kakšni drugi tarifni številki, zato jo je sodišče prve stopnje na podlagi tarifne številke 39 upravičeno priznalo in naložilo v plačilo tožniku.

8. Na podlagi navedenega je višje sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijano odločitev v stroškovnem delu spremenilo tako, da je tožniku naložene pravdne stroške znižalo za 100 točk, torej za 45,90 EUR, kar pomeni, da je dolžan tožencu plačati 436,05 EUR.

9. Tožnik je s pritožbo delno uspel, in sicer višje sodišče ocenjuje, da je njegov uspeh približno 2/3 (tožnik je zahteval znižanje za 150 odvetniških točk, uspel pa glede 100 točk), zato mu mora toženec povrniti temu ustrezen del stroškov, ki so tožniku nastali s pritožbo (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tožnikove stroške odmerilo na: 31,20 EUR sodne takse in 55,08 EUR odvetniških stroškov za sestavo pritožbo, z vključenim DDV. Dve tretjini odmerjenih stroškov znaša 68,40 EUR, kar je tožniku dolžan povrniti toženec v roku in pod pogoji, kot izhaja iz druge točke izreka tega sklepa.