Jedro

Sklep disciplinskega senata disciplinske komisije prve stopnje Odvetniške zbornice Slovenije ni izvršilni naslov za sodno izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrnilo.

Proti takšnemu sklepu se je pritožila upnica. V pritožbi je navedla, da 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ne gre razlagati tako, da mora drug zakon eksplicitno določati, da je določena listina, seznam ali odločba "izvršilni naslov". Izvršilni naslov pomeni, da je listina izvršljiva, hkrati pa, da ima enake lastnosti kot tiste listine oziroma odločbe, ki jih ZIZ taksativno našteva kot izvršilne naslove, predvsem pa pomeni, da je po svoji pravni moči izenačena s temi v zakonu naštetimi listinami in da je zaradi te svoje moči lahko izvršilni naslov. Konkretna listina je bila izdana v disciplinskem postopku, ki je predpisan z Zakonom o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) in s Statutom Odvetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju Statut OZS), disciplinske organe sestavljajo sami kvalificirani pravniki, v postopku je poskrbljeno za vsa procesna jamstva, Statut pa glede samega disciplinskega postopka napotuje na smiselno uporabo določb Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Končna določba disciplinske komisije ima tako zaradi same narave postopka, kot tudi zaradi sodelovanja izključno kvalificiranih pravnikov nedvomno visoko pravno integriteto, hkrati pa enake lastnosti kot listine oziroma odločbe, ki jih 17. člen ZIZ taksativno našteva. Upoštevajoč navedeno je odločba disciplinske komisije Odvetniške zbornice Slovenije nedvomno izvršilni naslov, zaradi česar je upnica predlagala, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pa razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Sklep disciplinskega senata disciplinske komisije prve stopnje Odvetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju OZS) ni izvršilni naslov za sodno izvršbo.

Izvršilni naslov je kvalificirana javna listina, na podlagi katere je mogoče zahtevati prisilno izvršitev terjatve, ki je v njej ugotovljena. Listina je lahko izvršilni naslov za sodno izvršbo le, kadar je z zakonom to izrecno predvideno, sodno izvršbo pa v skladu z določilom 1. člena ZIZ ureja ta zakon. V 17. členu ZIZ tako izrecno določa izvršilne naslove civilnopravne narave (sodna odločba, sodna poravnava, arbitražna odločba, arbitražna poravnava, notarski zapis), medtem ko za druge mogoče izvršilne naslove zakon uporabi splošno klavzulo, v kateri se sklicuje na drug posamezen zakon ali mednarodno pogodbo, ki lahko drugi listini podeli lastnost izvršilnega naslova v sodni izvršbi (II. odstavek 17. člena ZIZ).

V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da te lastnosti (torej lastnosti izvršilnega naslova za sodno izvršbo) sklepu disciplinskega organa OZS ne podeljuje noben zakon. ZOdv v II. odstavku 71. člena sicer določa, da so odločbe disciplinskih organov zbornice izvršljive, kar pa je prvenstveno pojem upravnega postopka, medtem ko zakonsko besedilo ZOdv izrecno ne govori o tem, da so te odločbe tudi izvršilni naslov. Takšno izrecno zakonsko določilo pa je po presoji drugostopnega sodišča za sodno izvršbo glede na jezikovno razlago 3. točke II. odstavka 17. člena ZIZ potrebno, saj tudi Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ) za zemljiško pismo v II. odstavku 199. člena izrecno določa, da je izvršilni naslov, enako pa tudi Pomorski zakonik (v nadaljevanju PZ) za razdelitveno osnovo za likvidacijo skupne havarije (I. odstavek 818. člena PZ), ki sta tako po generalni klavzuli ZIZ v povezavi z matičnima zakonoma izvršilni naslov.

Izvršljivost pa je zgolj tista lastnost listine, ki omogoča prisilno izvršitev terjatve, ki je v njej ugotovljena, in sicer bodisi v sodnem bodisi v upravnem izvršilnem postopku. Od njene izvršljivosti je treba razlikovati izvršljivost, ki je lastnost terjatve, obe pa nastopita hkrati, saj je pogoj za sodno izvršljivost terjatve v tem, da je ugotovljena v izvršilnem naslovu. Navedeno torej pomeni, da v kolikor izvršljiva listina ni hkrati tudi izvršilni naslov, potem samo dejstvo, da je izvršljiva, na dovolitev sodne izvršbe ne more vplivati.

Zaradi navedenega je pritožba upnice neutemeljena. Njeni pritožbeni razlogi (glede narave disciplinskega postopka in sodelovanja kvalificiranih pravnikov v tem postopku) na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve prvostopnega sodišča zaradi zgoraj navedenih razlogov ne morejo vplivati, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo, sklep sodišča prve stopnje pa v celoti potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ).

Ker upnica s pritožbo ni uspela, sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (I. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 154. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).