9. 2. 2016

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Rudolfa Rumbaka in Alenke Rumbak, oba Rimske Toplice, na seji datum 9. februarja 2016

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 5. člena Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Laško (Uradni list RS, št. 78/12, 43/13 in 33/14), kolikor kategorizira javno pot "Pod Kojzico–Rumbak" v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 588/3, 587/7, 579/6 in 639/7, vse k. o. Rimske Toplice, se zavrže.

2.Pobudnika sama nosita svoje stroške postopka s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnika izpodbijata 5. člen Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Laško (v nadaljevanju Odlok), kolikor kategorizira javno pot "Pod Kojzico–Rumbak" v delu, ki naj bi potekal po njunih zemljiščih. Zatrjujeta, da je Odlok v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave. Navajata, da je Občina Laško (v nadaljevanju Občina) pri kategorizaciji spornega dela navedene javne poti ravnala skladno z zakonom, saj na zemljiščih, po katerih poteka z izpodbijanim delom Odloka kategorizirana javna pot, ni pridobila lastninske pravice, kljub pozivu pobudnikov pa naj Odloka v tem delu tudi ne bi spremenila. Pobudnika naj bi za to, da po njunih zemljiščih poteka z izpodbijanim delom Odloka kategorizirana javna pot, izvedela šele januarja 2014, ko naj bi ju kot solastnika teh zemljišč Okrajno sodišče v Celju pozvalo k udeležbi v postopku za dovolitev nujne poti.

2.Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

3.Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.[1]

4.Pobudnika se v zvezi s pravočasnostjo pobude sklicujeta na subjektivni rok. Da bi bilo njuno sklicevanje uspešno, bi glede na navedeno v prejšnji točki morala dokazati, da sta za nastanek zatrjevanih škodljivih posledic lahko izvedela šele določen čas po uveljavitvi predpisa, in utemeljiti, zakaj ta čas ne more segati izven časovnega okvira enega leta pred vložitvijo pobude. Odlok je začel veljati 30. 10. 2012, pobudnika pa sta pobudo vložila 19. 5. 2014. Po presoji Ustavnega sodišča pobudnika z zatrjevanjem, da sta za nastanek škodljivih posledic kategorizacije javne poti po njunih zemljiščih izvedela šele januarja 2014, ko naj bi ju Okrajno sodišče v Celju obvestilo, da sta kot solastnika teh zemljišč udeležena v postopku za dovolitev nujne poti, nista zadostila zahtevam iz prejšnje točke obrazložitve. Ker pobudnika nista izkazala, da sta pobudo vložila pravočasno, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

5.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker niso podani razlogi za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Glej 5. točko obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12).