Jedro

Stike je treba določiti tako, da bodo skladni z ustrojem življenja pravdnih strank in otrok, kar je mogoče le ob odprti razpravi s strankama. Ker se tožnica do predlagane ureditve stikov (še) ni opredelila, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba: - v 3. točki izreka glede stikov med poletnimi počitnicami razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje; - v 3. točki izreka glede stikov med vikendi spremeni tako, da ti stiki potekajo vsak drugi vikend od petka, ko oče otroka ob 15. uri prevzame v vrtcu v Ž., do nedelje, ko ju ob 19. uri pride mati iskat na očetov naslov.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo tožnice in toženca, skupna otroka je dodelilo v varstvo in vzgojo tožnici ter odločilo o stikih s tožencem. Slednjemu je naložilo tudi plačevanje preživnine v skupnem mesečnem znesku 240,00 EUR. Višji preživninski zahtevek matere je sodišče zavrnilo ter odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se v delu, v katerem se ta nanaša na stike toženca z otrokoma med vikendi in poletnimi šolskimi počitnicami, pritožuje tožena stranka. Uvodoma se sklicuje na vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni, ali naj jo v izpodbijanem delu vsaj razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Tožena stranka napada ugotovitev sodišča prve stopnje, da obstaja soglasje strank glede trajanja stikov toženca z otrokoma med vikendi: toženec je namreč tako v svojih vlogah kot tudi, ko je bil zaslišan, vztrajal pri stikih vsak drugi vikend od petka do nedelje. Po oceni tožene stranke bo izvrševanje stikov na predlagani način omogočalo ne le zasledovanje ciljev, ki jih v enajsti točki sodbe opredeljuje sodišče prve stopnje (npr. neomejen in kvaliteten stik s kulturama obeh staršev, učenje angleškega jezika, krepitev samozavesti glede svoje »drugačnosti«), temveč ohranjalo tudi pristen odnos in medsebojno povezanost toženca in otrok ter jim omogočilo uresničevanje njihovih številnih skupnih načrtov za aktivno preživljanje prostega časa.

Na podlagi navedenega tožena stranka ugotavlja še, da bi bil smiseln in otrokoma koristen tudi večji obseg stikov v času poletnih šolskih počitnic, in sicer v trajanju dveh tednov v mesecu juliju in dveh tednov v mesecu avgustu. Odločitve sodišča prve stopnje v tem delu po presoji tožene stranke ni mogoče preizkusiti, saj ni obrazložena.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki (vročilnica, pripeta k l. št. 151), ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Tožena stranka pravilno opozarja, da glede stikov toženca in otrok med vikendi med strankama ni bilo soglasja. Toženec je namreč že ves čas postopka na prvi stopnji vztrajal, da stiki v tem delu potekajo vsak drugi vikend od petka do nedelje, tožnica pa se je na glavni obravnavi strinjala s predlogom Centra za socialno delo Kranj (CSD), da stiki potekajo vsak drugi teden od sobote od 10. ure do nedelje do 17. ure (l. št. 68-69). Sodišče prve stopnje je sledilo temu predlogu.

Toženec se proti takšni odločitvi pritožuje z razumnimi in zato prepričljivimi razlogi.

Ocena CSD, da bi bilo s strani toženca predlagano trajanje stikov od petka do nedelje preobsežno, je temeljila na ugotovitvi, da je bil očetov tedanji bivalni prostor (na naslovu K.) zelo majhen. To je narekovalo preživljanje večine časa stikov na prireditvah, obiskih in aktivnostih, kar je bilo po oceni CSD za otroka prenaporno (l. št. 56, 109-110). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ta pomislek glede trajanja stikov odpadel. Iz izvedenega dokaznega postopka in iz izpodbijane sodbe izhaja, da se je toženec že v času postopka na prvi stopnji preselil v večje stanovanje (na naslovu V.). Na primernost tega stanovanja tožnica ni imela posebnih pripomb (11. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

Ker običajno stiki med vikendom trajajo od petka do nedelje, razumni pa so tudi razlogi sodišča prve stopnje, zakaj so daljši in intenzivnejši stiki z očetom v korist obeh otrok, je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano sodbo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje svoje odločitve o stikih v času poletnih počitnic, ki so določeni v manjšem obsegu, kot je predlagal toženec, ni obrazložilo. Ti stiki so kratki ter onemogočajo, da bi toženec otroka lahko peljal na običajno dolge počitnice.

Ker se tožnica do predlagane ureditve stikov (še) ni opredelila, CSD pa je odsvetoval le predolgo odsotnost otrok od matere (npr. v trajanju enega strnjenega meseca) in predlagal organizacijo počitnic tako, da sta otroka pri očetu večkrat za krajše obdobje, npr. največ štirinajst dni, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v tem delu razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Stike je namreč treba določiti tako, da bodo skladni z ustrojem življenja pravdnih strank in otrok. To je mogoče le ob odprti razpravi s strankama.

Ker so, kot omenjeno, daljši in intenzivnejši stiki otrok z očetom za njiju nedvomno koristni, naj sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku s strankama razišče možnosti glede večjega obsega stikov v času poletnih šolskih počitnic ter o tem ponovno odloči. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da sicer ni nujno, da se toženčevemu predlogu glede stikov v času poletnih počitnic v celoti ugodi, saj bi to utegnilo privesti v položaj, ko bi se otroka celo poletje le selila od enega k drugemu staršu. Kot možno rešitev pritožbeno sodišče ponuja v razmislek, da bi bili stiki v mesecu juliju in avgustu organizirani npr. tako, da bi otroka po predhodnem dogovoru staršev v enem od omenjenih mesecev z očetom preživela 14 dni, v drugem pa 7 dni.

Odločitev o spremembi stikov med vikendom temelji na procesnem pooblastilu iz 5. alineje 358. člena ZPP, pooblastilo za razveljavitev odločitve o stikih med poletnimi počitnicami pa je podano v 355. členu ZPP.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP.