Jedro

Po drugem odstavku 270. člena ZFPPIPP aktivna materialnopravna legitimacija za uveljavljanje izpodbojnega zahtevka preide na stečajnega dolžnika oziroma stečajno maso, upnik, ki je pred začetkom stečajnega postopka vložil izpodbojno tožbo, pa obdrži le aktivno procesno legitimacijo. Če je torej upnik že pred začetkom stečajnega postopka vložil tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj, zaradi potreb stečajnega postopka (enakopravnega obravnavanja upnikov) pride do spremembe v materialnopravnem razmerju, t.j. prenosa aktivne stvarne legitimacije na stečajnega dolžnika. Izpodbojni zahtevki se namreč uveljavljajo v dobro vseh upnikov tako, da se uveljavljajo za račun stečajnega dolžnika (v dobro premoženja stečajnega dolžnika, z unovčenjem katerega nastane razdelitvena masa). Materialnopravni (izpodbojni) upravičenec je torej dolžnik, aktivno (zgolj) procesno legitimacijo pa ima tudi vsak upnik.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo z dne 7. 11. 2018 zavrnilo.

2. Upnik je vložil pravočasno pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. Ne strinja se s stališčem sodišča, da upnik ni materialno upravičen zahtevati izvršitev pravnomočne in izvršljive sodbe in sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. II P 1668/2015 z dne 5. 5. 2016 v svojo korist, ampak le v korist stečajne mase. Meni, da je na podlagi sklepa o končanju postopka osebnega stečaja nad A. A. Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. St 000 z dne 27. 2. 2017 v zvezi s seznamom neplačanih terjatev z dne 21. 2. 2017 materialnopravno upravičen izvršiti sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. II P 1668/2015 z dne 5. 5. 2016 v svojo korist. S pravnomočnim končanjem postopka osebnega stečaja A. A. pred pravnomočnostjo in izvršljivostjo sodbe in sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. II P 1668/2015 z dne 5. 5. 2016 je odpadla potreba voditi izvršbo v korist stečajne mase, pravica zahtevati izvršbo te sodbe le v svojo korist pa je spet prešla nazaj na upnika, saj ni več potrebe po enaki obravnavi vse stečajnih upnikov dolžnika A. A., postopek odpusta obveznosti pa je bil pred zaključkom stečajnega postopka ustavljen. Upnik je po pravnomočnem končanju postopka osebnega stečaja tudi materialnopravno upravičen za svoj račun zahtevati poplačilo svoje terjatve s prodajo deležev B. B. in C. C. na njuni nepremičnini in ne več v korist stečajne mase. Obrazložitev nasprotnega stališča iz izpodbijanega sklepa ne izhaja. Pravica (terjatev), ki jo ima upnik na podlagi sodbe in sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 1668/2015 z dne 5. 5. 2016 je nastala po 14. 6. 2017, torej po pravnomočno zaključnem postopku odpusta obveznosti kot tudi po pravnomočno končanem postopku osebnega stečaja. Zato tudi ne gre za naknadno najdeno premoženje A. A., za katero bi veljala pravila ZFPPIPP. Prav tako ne gre za naknadno najdeno premoženje A. A. To jasno izhaja iz 7. odst. 383. člena ZFPPIPP, saj je terjatev po sodbi nastala po končanju postopka odpusta obveznosti in končanju postopka osebnega stečaja. Zato upnik tudi ne more predlagati stečaja A. A. na podlagi omenjene sodbe in sklepa, kot je zahtevalo sodišče v predmetni zadevi v sklepu z dne 24. 1. 2019. Izpodbijani sklep tudi ni obrazložen oziroma je sam s sabo v nasprotju. Iz obrazložitve ne izhaja, zakaj sodišče meni, da ni prišlo do prehoda materialnopravnega upravičenja nazaj na upnika po končanju osebnega stečaja. Izpodbijani sklep je tudi sam s sabo v nasprotju, ko na eni strani iz obrazložitve izhaja, da sklep o končanju osebnega stečaja predstavlja izvršilni naslov za izterjavo terjatve upnika do A. A., po drugi strani pa navaja, da do prehoda terjatve nazaj na upnika ni prišlo. Začetek stečajnega postopka nad A. A. med pravdnim postopkom zoper oba dolžnika ne more imeti za posledico, da se upnik ne more poplačati iz nepremičnine ID znak 000, kot trdi sodišče ter da to lahko doseže le v novem postopku stečaja. To je v nasprotju z načelom enakosti in s 7. odstavkom 383. člena ZFPPIPP. Edini način, da upnik lahko doseže izvršitev sodbe, je torej ta, da sodišče odloči, da je upnik ponovno tudi v materialnopravno upravičen zahtevati izvršitev sodbe v svojem imenu in v svojo korist. Drugačno tolmačenje bi pomenilo, da pozitivna zakonodaja RS ne omogoča poplačila upniku njegove terjatve in je kot taka v nasprotju s 6. členom EKČP, saj upniku ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva in predstavlja kršitev iz 14. in 22. člena Ustave RS. Upnik višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in predlagano izvršbo dovoli, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

5. V obravnavani zadevi je upnik vložil predlog za izvršbo zoper dolžnika C. C. in B. B., zoper vsakega zaradi izterjave glavnice v znesku 625.000,00 EUR s pripadki. Podlaga za predlog za izvršbo je pravnomočna in izvršljiva sodba in sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II P 1668/2015 z dne 5. 5. 2016, s katero je sodišče odločilo, da darilna pogodba med A. A. in dolžnikoma nima pravnega učinka do tožeče stranke - upnika, in da sta toženi stranki - dolžnika dolžna dovoliti tožeči stranki - upniku ali stečajnemu upravitelju, da v korist stečajne mase A. A. izterja terjatev v znesku 1.250.000,00 EUR s pripadki, vsak na svojem deležu do ¼ nepremičnine ID znak 000. Iz izvršilnega predloga in obrazložitve sodbe in sklepa, opr. št. II P 1668/2015 z dne 5. 5. 2016 izhaja, da se je med pravdnim postopkom nad A. A. uvedel postopek osebnega stečaja, s tem pa so nastopile pravne posledice po 270. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in je upnik izpodbojni zahtevek uveljavljal na račun stečajnega dolžnika oziroma stečajne mase (drugi odstavek 270. člena ZFPPIPP).

6. V izvršilnem postopku velja načelo formalne legalitete, po katerem je sodišče strogo vezano na izvršilni naslov, tako glede terjatve, ki naj se izvrši, kot tudi v subjektivnem smislu. Slednje pomeni, da se lahko dovoli izvršba le v korist tistega, ki je v izvršilnem naslovu označen kot upnik, oziroma zoper tistega, ki je v izvršilnem naslovu označen kot dolžnik. Izjeme od tega načela določa 24. člen ZIZ. Iz sodbe in sklepa, opr. št. II P 1668/2015 z dne 5. 5. 2016, ki je izvršilni naslov v točki II. 2. izreka, izhaja, da sta toženi stranki – dolžnika dolžni dovoliti tožeči stranki – upniku ali stečajnemu upravitelju, da v korist stečajne mase stečajnega dolžnika A. A., proti kateremu stečaj poteka pod opr. št. St 000 pred Okrožnim sodiščem na Ptuju, izterja terjatev v znesku 1.250.000,00 EUR s pripadki, vsak na svojem deležu ¼ nepremičnine z ID znakom 000. 7. Po izvršilnem naslovu sta torej dolžnika dolžna dovoliti poplačilo terjatve v korist stečajne mase stečajnega dolžnika A. A., terjatev pa lahko izterja upnik ali stečajni upravitelj. Takšna odločitev je skladna z že zgoraj omenjenim drugim odstavkom 270. člena ZFPPIPP, po katerem aktivna materialnopravna legitimacija za uveljavljanje izpodbojnega zahtevka preide na stečajnega dolžnika oziroma stečajno maso, upnik, ki je pred začetkom stečajnega postopka vložil izpodbojno tožbo, pa obdrži le aktivno procesno legitimacijo. Če je torej upnik že pred začetkom stečajnega postopka vložil tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj, zaradi potreb stečajnega postopka (enakopravnega obravnavanja upnikov) pride do spremembe v materialnopravnem razmerju, t.j. prenosa aktivne stvarne legitimacije1 na stečajnega dolžnika. Izpodbojni zahtevki se namreč uveljavljajo v dobro vseh upnikov tako, da se uveljavljajo za račun stečajnega dolžnika (v dobro premoženja stečajnega dolžnika,2 z unovčenjem katerega nastane razdelitvena masa). Materialnopravni (izpodbojni) upravičenec je torej dolžnik, aktivno (zgolj) procesno legitimacijo pa ima tudi vsak upnik.3

8. Upnik v pritožbi navaja, da se je nad A. A. s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju, opr. št. St 000 z dne 27. 2. 2017 pravnomočno končal postopek osebnega stečaja in ni prišlo do odpusta obveznosti, iz seznama neplačanih terjatev z dne 21. 2. 2017 pa izhaja, da je A. A. dolžan plačati upniku zadevno terjatev. Glede na to je po mnenju pritožbe na upnika spet prešla pravica zahtevati izvršbo v svojo korist, saj ni več potrebe po enaki obravnavi vseh stečajnih upnikov dolžnika A. A. Višje sodišče takega stališča ne sprejema. Kot rečeno, je odločilno, da je izvršilno sodišče strogo vezano na izvršilni naslov, v le - tem pa je odločeno, da lahko upnik oziroma stečajni upravitelj izterjata terjatev (le) v korist stečajne mase. Tudi če v konkretnem primeru ni možen stečaj nad pozneje najdenim premoženjem, to za odločitev v predmetni zadevi niti ni bistveno. Odločilno je, da glede na izvršilni naslov upnik nima aktivne materialnopravne legitimacije, zato ni mogoče izdati sklepa o izvršbi v njegovo korist. 9. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o kršitvi učinkovitega sodnega varstva upnika v smislu 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter 14. ter 22. člena Ustave RS, če se njegov predlog za izvršbo zavrne. Upnik namreč niti ne zatrjuje, da bi v stečajnem postopku nad A. A. obvestil stečajnega upravitelja o uveljavljanju svojega izpodbojnega zahtevka v pravdnem postopku v korist stečajne mase, da bi stečajni upravitelj poskrbel za unovčenje nepremičnine dolžnikov v stečajnem postopku, v katerem bi bil upnik poplačan skladno z načelom enakopravnosti upnikov. Glede na to ne more poslabšanje svojega pravnega položaja pripisovati izpodbijani odločitvi in ni utemeljen očitek o kršitvi njegovih konvencijskih oziroma ustavnih pravic.

10. Višje sodišče pa tudi ne sprejema pritožbene navedbe, da izpodbijani sklep ni obrazložen oziroma da je sam s sabo v nasprotju. Sodišče prve stopnje je v zadostni meri pojasnilo, zakaj po njegovi oceni upnik kljub zaključku osebnega stečaja nad A. A. ne more uspeti s predlogom za izvršbo. Prav tako sklep ni sam s sabo v nasprotju, kot tudi očita pritožba. Res je sodišče navedlo, da sklep o končanju postopka osebnega stečaja predstavlja izvršilni naslov za izterjavo upnikove terjatve do A. A., kar pa še ne pomeni, da lahko upnik vodi izvršbo zoper dolžnika na njuno nepremičnino na podlagi sodbe in sklepa, opr. št. II Pg 1668/2015 z dne 5. 5. 2016. Kot že navedeno, pa je prvostopenjsko sodišče pojasnilo, zakaj meni, da ni mogoče ugoditi upnikovemu predlogu za izvršbo zoper dolžnika.

11. Pritožba tako ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo nobenih uradno upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in 154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 M. Đorđević, Upoštevnost sodne prakse po ZPPSL glede na pravno ureditev izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po ZFPPIPP, Pravosodni bilten št. 1/2012, str. 130. 2 V stečajno maso sodi tudi premoženje, ki ga dolžnik pridobi do zaključka stečajnega postopka, tudi z uspelim izpodbijanjem pravnih dejanj, kar stečajno sodišče upošteva, če upnik verjetno izkaže, da bi na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj bilo vrnjeno premoženje v stečajno maso, prim. sklep VSL I Cpg 27/2000. Primerjaj smiselno tudi 3. točko četrtega odstavka 379. člena ZFPPIPP. 3 N. Plavšak v: Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – (ZFPPIPP) – Razširjena uvodna pojasnila, GV, Ljubljana 2008, str. 217.