Jedro

Prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh v zadevi, v kateri zaproša za dodelitev brezplačne pravne pomoči, to je za vložitev ustavne pritožbe v kazenski zadevi, saj ni niti v okviru postopka odločanja o prošnji za dodelitev BPP niti v tožbi zatrjeval, da je v obravnavani zadevi izčrpal vsa pravna sredstva, pa tudi ne, da so podani ostali pogoji za vložitev ustavne pritožbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, št. Bpp 1675/2020 z dne 10. 7. 2020, odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) A.A., v tem upravnem sporu tožnika, za sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. VII Kp .../2019 z dne 22. 6. 2020, v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Trebnjem, št. I Kr .../2019 z dne 12. 12. 2019, ter za oprostitev stroškov postopka zavrne. Odločitev je utemeljila na ugotovitvi, da je prosilec 9. 7. 2020 vložil prošnjo za dodelitev BPP, iz katere izhaja, da zaproša za dodelitev BPP za sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper zgoraj navedena sodna sklepa. Tožena stranka je ugotovila, da je prosilčeva prošnja očitno nerazumna, saj ni v ničemer niti zatrjeval niti izkazal dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v povezavi s 420. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Pojasnjuje pravno podlago za vložitev ustavne pritožbe in ugotavlja, da iz kazenskega vpisnika in prilog ne izhaja, da bi prosilec v kazenskem postopku, ki se nanaša na sklep Okrajnega sodišča v Trebnjem, št. I Kr .../2019 z dne 12. 12. 2019, in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. VII Kp .../2019 z dne 22. 6. 2020, že vložil izredno pravno sredstvo, kar predstavlja pogoj za vložitev ustavne pritožbe (tako prvi odstavek 51. člena Zakona o ustavnem sodišču, v nadaljevanju ZUstS). Prav tako prosilec ni zatrjeval, da bi bili izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 51. člena ZUstS). Glede na navedeno tožena stranka ugotavlja, da bi bila dodelitev BPP za sestavo in vložitev ustavne pritožbe v obravnavanem primeru nerazumna v smislu 24. člena ZBPP, t. j. v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, saj prosilec ni izčrpal vseh pravnih sredstev v Republiki Sloveniji, zaradi česar je njegova prošnja brez verjetnih izgledov za uspeh. Iz teh razlogov je tožena stranka odločila, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

2. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo, v kateri navaja, da je sodišču v Trebnjem podal ovadbo po 190. členu KZ-1 zoper bivšo partnerko, po pritožbi zoper odločitev tega sodišča pa je višje sodišče pritožbo zavrnilo. Za BPP je zaprosil, ker sam nima pojma o pravu, da mu odvetnik napiše pritožbo na ustavno sodišče. V konkretnem primeru namreč obstajajo utemeljeni razlogi in dokazi o kaznivem dejanju. Tožena stranka je zavrnila njegovo prošnjo za BPP, pri čemer tožnik pojasnjuje, da je menil, da bo tožena stranka pogledala v spis, v katerem so utemeljeni razlogi in dokazi za pregon osumljenca. Tožnik nadalje navaja, da sodišče z vsemi sklepi krši 56. člen Ustave Republike Slovenije, ker dopušča kršiteljem, da z otrokom počno, kar se jim zljubi. Tudi upravni organi morajo pri svojih ravnanjih in odločitvah na primerno uravnotežen način zavarovati interese tistih, v katere življenjsko sfero utegnejo poseči njihove odločitve. V konkretnem primeru morajo torej paziti, da njihove odločitve ne kršijo pravic otrok.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Sodišče uvodoma ugotavlja, da vsebuje predmetna tožba pomanjkljivosti, na odpravo katerih je bil tožnik pozvan, vendar tožbe kljub prejemu poziva ni dopolnil. Ne glede na to pa sodišče tožbe ni zavrglo, ker je iz njene vsebine smiselno štelo, zoper katero stranko tožnik vlaga tožbo, razloge za tožbo in kaj želi tožnik s tožbo doseči, in je tožbo presojalo po vsebini.

6. Sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tudi sklicuje, v zvezi s tožbenimi navedbami pa pojasnjuje in ponovno izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva.

7. Po določbah ZBPP se BPP dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za BPP (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. V zvezi z objektivnim pogojem pa 24. člen ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

8. Tožena stranka meni, da v konkretnem primeru tožnikova prošnja ni utemeljena, saj prosilec ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZBPP, ker nima verjetnih izgledov za uspeh v zadevi, v kateri zaproša za dodelitev BPP.

9. Predmet sodne presoje v predmetnem upravnem sporu je izpodbijana odločba tožene stranke, ki se nanaša na vložitev ustavne pritožbe v kazenski zadevi, v kateri je Okrajno sodišče v Trebnjem izdalo sklep, št. I Kr .../2019 z dne 12. 12. 2019, v zvezi s tem pa Višje sodišče v Ljubljani sklep, št. VII Kp .../2019 z dne 22. 6. 2020. Za vložitev ustavne pritožbe morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni v ZUstS, med drugim se lahko ustavna pritožba v skladu s prvim odstavkom 51. člena tega zakona vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva, izjemoma pa lahko ustavno sodišče odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS). Tožnik niti v okviru postopka odločanja o prošnji za dodelitev BPP niti v tožbi ni zatrjeval, da je v obravnavani zadevi izčrpal vsa pravna sredstva (kar tudi ne izhaja iz kazenskega vpisnika), pa tudi ne, da so podani zgoraj navedeni pogoji iz drugega odstavka 51. člena ZUstS. Tako sodišče sledi ugotovitvi tožene stranke, da tožnik iz navedenih razlogov nima verjetnih izgledov za uspeh v zadevi, v kateri zaproša za dodelitev BPP.

10. Na presojo zakonitosti odločitve organa za BPP o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP ne vplivajo tožbene navedbe. Tožnik v tožbi navaja zgolj nestrinjanje z odločitvijo prvostopenjskega in pritožbenega sodišča v predmetni kazenski zadevi, ne izpodbija pa ugotovitev tožene stranke v izpodbijani odločbi, ki se nanašajo na zgoraj izpostavljene pogoje, ki jih tožnik za dodelitev BPP v predmetni zadevi ne izpolnjuje. Glede na opisane razloge je po presoji sodišča zaključek tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZBPP, pravilen.

11. Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita ter da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 12. Sodišče je v zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče lahko odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno, sporna je le toženkina pravilna uporaba materialnega prava (določb 24. člena ZBPP), pri tem pa glavne obravnave tudi ni predlagala nobena od strank v postopku.