Jedro

Iz izpovedb zaslišanih in predložene pogodbe o opravljanju storitev glavne pisarne ne izhaja, da tožnik izvaja nadzor in daje navodila delavcem B., ki izvajajo dela glavne pisarne. Le E. E. je povedala, da se v primeru vprašanj v zvezi z delom obrača na vodjo glavne pisarne, ki je zaposlen pri tožniku in vodjo delovne skupine. Navedeno pa ne zadostuje za zaključek o delu pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika, predvsem ob upoštevanju dejstva, da je bil nadzor izveden v uvodnem obdobju sodelovanja med tožnikom in B. ter da je bil Č. Č. skrbnik pogodbe, ter da je on komuniciral z vodjo delovne skupine D. D. (zaposlena pri B.). Sodišče zaradi nezadostne obrazložitve ne more preizkusiti podanosti drugega pogoja iz 163. člena ZUTD.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Inšpektorata Republike Slovenije za delo, območna enota Ljubljana, št. 06100-2855/2020-6 z dne 23. 4. 2021 se odpravi in se zadeva vrne organu v nov postopek.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožniku prepovedal opravljanje delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo z napoteno delavko A. A. do odprave nepravilnosti, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o opravljanju storitev glavne pisarne 4300-4/2020 z dne 29. 1. 2021, sklenjene med delodajalcem tožnikom in B., d.o.o., do odprave nepravilnosti, ki je storjena s tem, da je uporabnik sprejel napotenega delavca od delodajalca za zagotavljanje dela, ki nima dovoljenja iz 167. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) in ni vpisan v register ali evidenco delodajalcev za zagotavljanje dela uporabnikov, kar je v nasprotju z drugim odstavkom 166. člena ZUTD. V obrazložitvi navaja, da je izdal izpodbijano odločbo, ker je v postopku ugotovil, da A. A. od 23. 4. 2021, zaposlena pri delodajalcu B., d.o.o., opravlja pri tožniku delo pod nadzorom tožnika, saj se glede delovnega procesa obrača na zaposlenega pri tožniku ter uporablja sredstva za opravljanje dela tožnika. S tem je tožnik, ker B., d.o.o. ni vpisan v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku in evidenco tujih in pravnih fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanje delavcev uporabniku, kršil 163. člen ZUTD.

2.Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil, pri tem pa poudaril, da je v zadevi izpolnjen že eden od pogojev iz 163. člena ZUTD, zato vprašanja, kdo je nadzoroval delo delavcev, ki delajo v imenu družbe B., d.o.o. in kdo je delavcem dajal navodila za delo, niso relevantna.

3.Tožnik navaja, da izpodbijana odločba ni pravilna in zakonita. Iz ugotovitev toženke izhaja, da naj bi iz izpovedi C. C., direktorice tožnika, in vodje glavne pisarne Č. Č. izhajalo, da delavci družbe B. opravljajo delo tako, da naj bi uporabljali sredstva za delo, ki so del glavnega procesa uporabnika, iz izjave Č. Č. in iz pogodbe o opravljanju storitev glavne pisarne pa, da delavci družbe B. opravljajo delo pod nadzorom in v skladu z navodili tožnika. Vendar pa je toženka napačno opredelila dejstva, ki naj bi iz izpovedb izhajala. Za okoliščine glede dajanja navodil in nadzora je pomembno tudi dejstvo, da se je inšpekcijski postopek začel 4. 2., torej le tri dni po začetku izvajanja storitvene pogodbe, gre torej za obdobje začetka sodelovanja med tožnikom in družbo B., ki pomembno vpliva na usklajevanje in uvedbo v začetku sodelovanja. Vodja delovne skupine D. D. sploh ni bila zaslišana, pa bi morala biti, če bi želeli ugotoviti resnično dejansko stanje. Glede očitka, da naj bi delavci uporabljali sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika, pa izpodbijana odločba ne vsebuje nobenih razlogov glede vprašanja, ali je proces, v katerem je delala delavka A. A. v resnici delovni proces tožnika. Tožnik je namreč svoj delovni proces glavne pisarne izločil iz svoje organizacije in ga ne opravlja več. Ta delovni proces je prevzela družba B. To izhaja iz pogodbe o opravljanju storitev glavne pisarne. Da ne gre za osnovni delovni proces tožnika je mogoče razumeti tudi iz izjave Č. Č. in E. E., ki sta pojasnila, da vodenje, navodila za delo delavcev družbe B. in nadzor nad njimi izvršuje vodja delovne skupine D. D., ki je zaposlena pri družbi B., poleg tega je slednja sama to potrdila. Delavci družbe B. pri njej niso zaposleni zato, da bi ta družba zagotavljala dela pri drugem uporabniku, temveč z namenom opravljanja storitve, ki sodi v glavno dejavnost družbe B., d.o.o. Izpodbijani odločbi nimata ugotovitev in zaključkov o tem, ali gre za delovni proces tožnika in v čem naj bi se to izkazovalo. Odsotnost razlogov pomeni, da gre za arbitrarno odločitev toženke, to pa predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Glede očitka, da naj bi delavka A. A. opravljala delo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika pa poudarja, da organ druge stopnje pri obravnavi pritožbenih razlogov tožnika, njegovih razlogov ni obravnaval in se glede njih ni vsebinsko opredelil. Drugostopenjski organ je po mnenju tožnika ravnal tako, ker je sam ugotovil, da je delo delavcev B., d.o.o. resnično potekalo pod nadzorom in navodilih te družbe. Zgolj možnost komunikacije med Č. Č. z zaposlenimi v družbi B. ni mogoče opredeliti kot izvajanje nadzora ali dajanje navodil, v smislu ZUTD. Č. Č. je skrbnik pogodbe in je komuniciral z vodjo delovne skupine D. D., zaposlena pri družbi B., saj je v obdobju inšpekcijskega postopka potekalo uvajanje izvajalca storitve v okolje tožnika. Tožniku tako ni mogoče očitati, da bi uporabil storitve družbe B. v nasprotju s 166. členom ZUTD, saj ne gre za družbo, ki bi zagotavljala delo tožniku kot uporabniku brez dovoljenja, ki ga predpisuje 167. člen ZUTD. Delo s sredstvi tožnika je imelo cilj v tem, da je bila storitev cenejša. Družba B. pa je kot podizvajalca posla uporabila ne le svoje delavce, temveč tudi delavce agencije za posredovanje dela, tak način pa je prijavila tudi v javnem naročilu. Gre za delavce zaposlitvene agencije F., za te delavce pa inšpektorat ni ugotovil nezakonitosti. Gre za nelogično ravnanje inšpektorata. Irelevantno je namreč na kakšen način so angažirani delavci družbe B., d.o.o., ali so v delovnem razmerju ali pa agencijski delavci. Tožnik ima glede na delovno pravno zakonodajo avtonomno pravico, da samostojno in po lastni presoji organizira svoje poslovanje. Razliko med izvajanjem storitve kot podjemnikom in storitve zagotavljanja dela drugemu uporabniku definira tudi stališče Vrhovnega sodišča RS v svetovalnem mnenju, sklep VIII SM 2/2021. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in ustavitev inšpekcijskega postopka, podredno pa odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponoven postopek, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

4.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

5.Tožba je utemeljena.

6.Predmet upravnega spora je odločba inšpekcijskega organa izdana v postopku preverjanja opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku, s katero organ ugotavlja kršitev iz prvega odstavka 163. člena ZUTD, ker je tožnik (kot uporabnik po definiciji iz četrtega odstavka 163. člena ZUTD), sprejel napoteno delavko od delodajalca za zagotavljanje dela, ki nima dovoljenja iz 167. člena ZUTD in ni vpisan v register ali evidenco delodajalcev za zagotavljanje dela uporabnikov.

7.Po prvem odstavku 163. člena ZUTD je opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev vsako zagotavljanje dela delavcev s strani pravne ali fizične osebe, s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, uporabniku, pri katerem delavec opravlja delo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika. Zagotavljanje dela delavcem s strani pravne ali fizične osebe, je izvršeno že, če je izpolnjen eden od dveh zakonsko določenih pogojev: - da delavec opravlja delo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika ali - da delavec pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika.

8.Organ prve stopnje v obrazložitvi meni, da sta pri tožniku podana oba zakonska pogoja. V zvezi s prvim pogojem navaja, da je ugotovljeno, da osebe, ki so v delovnem razmerju pri družbi B. opravljajo delo pod nadzorom tožnika in se glede delovnega procesa lahko obračajo na zaposlenega pri tožniku, poleg tega pa lahko tožnik ob ugotovljenem neustreznem delu posamezne osebe zahteva pri izvajalcu del zamenjavo neustreznega delavca. Organ ne navaja na podlagi katerih izvedenih dokazov to ugotavlja, ker pa je v postopku zaslišal priče C. C. (direktorico), Č. Č. (skrbnika pogodbe) in E. E. (zaposlena pri družbi B.) sodišče meni, da navedeno izpeljuje iz njihovih izjav. V zvezi s tem pa tožnik utemeljeno ugovarja nepravilno ugotovitev dejanskega stanja. Iz izpovedb zaslišanih (kot jih je organ povzel v obrazložitvi) in predložene pogodbe o opravljanju storitev glavne pisarne 4300-4/2020 (dejstev, ki jih je povzel na podlagi te pogodbe v obrazložitev) ne izhaja, da tožnik izvaja nadzor in daje navodila delavcem B., ki izvajajo dela glavne pisarne. Le E. E. je povedala, da se v primeru vprašanj v zvezi z delom obrača na vodjo glavne pisarne, ki je zaposlen pri tožniku in vodjo delovne skupine. Navedeno pa ne zadostuje za zaključek o delu pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika, predvsem ob upoštevanju dejstva, da je bil nadzor izveden v uvodnem obdobju sodelovanja med tožnikom in B. ter da je bil Č. Č. skrbnik pogodbe, ter da je on komuniciral z vodjo delovne skupine D. D. (zaposlena pri B.).

9.Drugi pogoj pa je, da delavec pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika. Ni sporno v zadevi, da so delavci B. izvajali dejavnost glavne pisarne v prostorih tožnika in z njegovimi delovnimi sredstvi. Sporno pa je, ali je delovni proces, ki so ga izvajali delavci B., glede na predloženo pogodbo o opravljanju storitev glavne pisarne 4300-4/2020, šteti za delovni proces tožnika. Tožnik je v postopku predložil pogodbo o opravljanju storitev glavne pisarne 4300-4/2020, iz te pogodbe in izjave direktorice pa bi izhajalo, da je tožnik delovni proces glavne pisarne izločil iz svoje organizacije in ga ne opravlja več. Kljub navedenemu zatrjevanju in predloženih dokazilih, pa se organ do vprašanja, ali je sporni delovni proces proces tožnika, do tega vprašanja ni opredelil.

10.Organ druge stopnje v svoji odločitvi navaja, da se ni spuščal v podrobnosti ugotovitev organa prve stopnje glede vprašanja, kdo je nadzoroval delo delavcev, ki delajo v imenu družbe B. in kdo je delavcem dajal navodila za delo (prvi pogoj), ker meni, da je podan drugi pogoj iz prvega odstavka 163. člena ZUTD. Vendar se kljub tej navedbi do pritožbenih navedb o delovnem procesu, za katerega je tožnik zatrjeval, da ni njegov, temveč družbe B., ni opredelil. Navaja, da je pri posameznih pravnih oziroma pogodbenih razmerjih (pri tem najverjetneje meni predloženo pogodbo o opravljanju storitev glavne pisarne 4300-4/2020) treba upoštevati tudi omejitve in prepovedi, določene s predpisi ter da kadar se dejansko stanje nekega pravnega razmerja v praksi pokaže za drugačno, da je treba upoštevati ugotovitve o dejanskem stanju in na tej podlagi presoditi o zakonitosti takšnega razmerja. Katere so tiste ugotovitve o dejanskem stanju, ki kažejo na nezakonitost pogodbenega razmerja, ki izhaja iz pogodbe o opravljanju storitev glavne pisarne 4300-4/2020, ni navedel. Zakaj naj bi iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem nadzoru z dne 4. 2. 2021 in 19. 4. 2021, za katera navaja, da izkazujeta, da so v času inšpekcijskega pregleda pri tožniku poleg njegovih delavcev opravljali delo tudi drugi delavci zaposleni pri družbi B., izhajalo, da gre za tožnikov delovni proces, ni pojasnil. Da naj bi to izhajalo iz zaslišanj direktorice ali Č. Č., pa ni razvidno. Iz zaslišanja direktorice in Č. Č. celo izhaja nasprotno. Sodišče torej zaradi nezadostne obrazložitve ne more preizkusiti podanosti tudi drugega pogoja iz 163. člena ZUTD, zato je v obravnavani zadevi podana bistvena kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

11.Tožena stranka je glede na navedeno kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev v zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijane odločbe in vrnitvi zadeve v ponoven postopek, sprejelo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Sodišče v obravnavani zadevi glavne obravnave ni opravilo na podlagi drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

12.Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 347,70 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.

Zveza:

Zakon o urejanju trga dela (2010) - ZUTD - člen 163, 166, 166/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.