Jedro

Po logiki stvari je mogoče terjati vrnitev prejete pomoči takrat, ko bo dosojeno premoženje tudi dejansko izterjano, saj bodo šele takrat odpravljene okoliščine, zaradi katerih je bila brezplačna pravna pomoč tožnici dodeljena.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 1345/2009-18 z dne 3. 1. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 350,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Organ za BPP odločil, da je tožnica dolžna povrniti Republiki Sloveniji 113,75 EUR izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči (BPP) v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa. V obrazložitvi navaja, da je bila tožnica na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 1345/2009-3 z dne 11. 12. 2009 upravičena do BPP v obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. P 852/2001 z dne 26. 10. 2009, izvedba le-te pa je bila zaupana odvetnici A.A. Potem je bila v tej zadevi pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod opr. št. II P 625/2010 (prej opr. št. št. P 852/2001) dne 24. 1. 2011 izdana sodba, ki je v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 777/2011 postala pravnomočna dne 6. 9. 2011, na podlagi katere je med drugim tožena stranka B. d.o.o. dolžna plačati tožnici kot upravičenki 6.283,34 EUR (z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 9. 201 do plačila) ter ji povrniti pravdne stroške v višini 6.403,90 EUR, v roku 15 dni od prejema sodbe. Glede na določilo 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je tako upravičenka zaradi pridobitve premoženja dolžna povrniti stroške, izplačane iz naslova BPP, ki so bili odmerjeni in izplačani odvetnici na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. Bpp 1345/2009-13 z dne 12. 4. 2011 v skupni višini 491,59 EUR. Od tega je Organ za BPP glede na uspeh v pravdi in odmerjene pravdne stroške do višine 377,84 EUR pozval k plačilu pravno osebo B. d.o.o. Če upravičenka dolga ne bo poravnala, bo sodišče dolžni znesek prisilno izterjalo po uradni dolžnosti.

Tožnica v tožbi navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit, saj ji družba B. d.o.o. kljub pravnomočni sodbi še ni izplačala ničesar, zaradi česar še ni pridobila nikakršnega premoženja. Glede na to je njeno premoženjsko stanje enako, kot je bilo ob izdaji odločbe o dodelitvi BPP. Tožnica je morala zoper družbo B. d.o.o. vložiti predlog za izvršbo, za kar ji je bila z odločbo št. Bpp 2232/2011 z dne 19. 12. 2011 znova dodeljena BPP. Dokler izvršba ne bo uspešna, se njen finančni položaj ne bo izboljšal in ne bo zmogla brez škode za svoje preživljanje plačati stroškov sodnega postopka oz. nudenja BPP. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani sklep, tožena stranka pa ji je dolžna povrniti stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise zadeve, na tožbo samo pa ni posebej odgovorila.

K I. točki izreka: Tožba je utemeljena V zvezi z obravnavano problematiko je v 48. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) določeno, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči v primeru, če je v postopku (v zvezi s katerim je pridobil BPP) v celoti ali delno uspel, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko izplačani iz naslova BPP in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oz. tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.

Zakon torej v citirani določbi prvega odstavka 48. člena ZBPP določa dva kumulativna pogoja, ki morata biti izpolnjena zato, da nastopi upravičenčeva obveznost do povrnitve stroškov prejete BPP: da je v postopku uspel (delno ali v celoti) in da je s tem pridobil premoženje oz. (ali) dohodke. To pa po presoji sodišča pomeni, da mora biti v postopku izkazan dejanski prejem dohodkov oz. premoženja. Zgolj dejstvo, da so bili upravičencu dohodki oz. premoženje prisojeni, dokazuje uspeh v postopku, ne dokazuje pa, da je upravičenec prisojeno premoženje oz. dohodke tudi dejansko prejel. Navedena vsebina citiranih določb 1. odstavka 48. člena ZBPP izhaja že iz same besedne razlage, po presoji sodišča pa jo podpirata tudi namenska in logična razlaga. Ker je bila tožnici že po sami zakonski ureditvi BPP odobrena zato, ker sama pravne pomoči ne bi zmogla plačati brez škode za svoje preživljanje (namen), potem bo ta namen dosežen takrat, ko bo prisojeno premoženje (sredstva) dejansko prejela. Iz navedenega že po logiki stvari izhaja, da je mogoče terjati vrnitev prejete pomoči takrat, ko bo dosojeno premoženje tudi dejansko izterjano, saj bodo šele takrat odpravljene okoliščine, zaradi katerih ji je bila BPP dodeljena.

V obravnavanem primeru tožnica ne zanika, da ji je bilo premoženje oz. dohodki prisojeni (v višini 6.283,34 EUR s pripadki), ugovarja pa, da ji zavezana stranka tega premoženja še ni izplačala in se temu upira, zaradi česar je morala vložiti predlog za izvršbo. Za vložitev tega predloga ji je bila ponovno odobrena BPP. Tožena stranka teh navedb ne prereka, saj na tožbo niti ni posebej odgovorila. Iz prejetih upravnih spisov zadeve pa te dejanske okoliščine tudi niso razvidne.

Če torej s strani tožnice zatrjevane okoliščine držijo, potem tožnica še ni pridobila premoženja oz. dohodkov v smislu prvega odstavka 48. člena ZBPP, zato še tudi ni nastopila dolžnost povrnitve prejete BPP oz. za izterjavo prejete BPP od tožnice še ni podana ustrezna pravna podlaga.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, ker so dejstva v bistvenih točkah nepopolno ugotovljena in se odločbe iz tega razloga ne da preizkusiti. Zato je tožbi na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ugodilo. V ponovnem postopku bo moral organ za BPP ugotoviti, ali je tožnica prisojeno odškodnino že dejansko prejela. Le v tem primeru je podana ustrezna pravna podlaga za izdajo sklepa o vrnitvi prejete BPP na podlagi določb prvega odstavka 48. člena ZBPP.

K II. točki izreka: Odločitev o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 v povezavi z določbo prvega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Ur. list RS, št. 24707). Ker je tožnica v upravnem sporu, kjer jo je zastopal odvetnik, uspela, se ji priznajo pavšalni stroški v višini 350,00 EUR (k temu znesku je treba še prišteti plačilo DDV).