Jedro

Z adaptacijo se ne more pridobiti lastninska pravica na podlagi zatrjevanja o gradnji na tujem svetu.

Na priposestvovanje se ne more sklicevati tisti, ki uporablja nepremičnino na podlagi dogovora.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim sta tožnici zahtevali ugotovitev, da sta lastnici zahodnega dela stanovanjske stavbe na naslovu P. ter pripadajočega stavbišča v izmeri 28 m2 in sicer H. A. do 3/4 in H. M. do 1/4 in zahtevek da je toženka dolžna dopustiti spremembo meje med parcelama 277 in 276/1 k.o. P. tako, da bo sporni del stavbe v celoti stal na parc. št. 276/1 k.o. P.. V posledici take odločitve je tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki v znesku

231.132,00 SIT z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno ugodi tožbenemu zahtevku; podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožeča stranka navaja, da sodišče ni izvedlo kar nekaj predlaganih dokazov, saj ni zaslišalo nobene od prič, niti ni postavilo izvedenca gradbene stroke z obrazložitvijo, da so nepotrebni, tako da za to svojo odločitev ni navedlo nobenega tehtnega razloga in naj bi s tem tudi kršilo ustavno pravico do enakega varstva pravic. Pravica stranke, da predlaga dokaze ni neomejena, vendar sodišče o izvedbi dokazov ne odloča po diskreciji, pač pa lahko zavrne le izvedbo nerelevantnih dokazov.

Sodišče naj bi s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz točke 14 drugega odstavka člena 339 ZPP. V nadaljevanju pritožbe tožeča stranka obširno opisuje, da je na sporni nepremičnini pridobila lastninsko pravico na podlagi gradnje na tujem svetu, saj je z obsežnimi adaptacijami nastala nova stvar. Poleg tega pa sta tožnica in njen pokojni mož pridobila lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja in so napačni zaključki sodišča prve stopnje o slabi veri. Nadalje tožeča stranka očita sodišču prve stopnje, da ni upoštevalo, da je bila meja med parcelama 277 in 276/1 k.o. P. nekdaj že določena tako, da je sporni del hiše pripadal parc. št. 276/1 k.o. P., vendar je v upravnem postopku pri Geodetski upravi, ki ni bil pravilno in zakonito izpeljan, meja bila ponovno tako spremenjena, da sporni del hiše, stoji na parceli 277 last toženke.

Pritožba ni utemeljena.

Ob izpovedi prvotožnice, da je njej in pok. možu pravna prednica tožene stranke C. M. v letu 1967 odstopila v uporabo sporni dve sobi in da sta s pokojnim možem vedela, da je lastnik teh dveh sob tašča, tožeča stranka, ne more uveljavljati lastninske pravice na podlagi adaptacijskih del na podlagi pravil o gradnji na tujem svetu (člen 24 - 26 ZTLR), niti na podlagi priposestvovanja. Pridobitni način za pridobitev lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu ne more biti adaptacija, kot pravilno že na podlagi trditev v tožbi zaključuje sodišče prve stopnje. Z adaptacijo se lahko pridobi lastninska pravica samo, če je o tem obstajal dogovor med strankami, ki pa ga tožeča stranka ne zatrjuje. Prav tako pa del fizično nerazdeljene stanovanjske hiše (na kakšen izmed predvidenih pravno upoštevanih razlogov) ne more biti deležen samostojne lastninskopravne usode glede na obstoječo lastninsko usodo glede na obstoječe lastninskopravno stanje hiše kot celote. Ob izpovedi prvotožnice, da jim je pravna prednica toženke odstopila dve sobi in da sta prvotožnica in njen mož ves čas vedela, da je lastnica, pravna prednica toženke, tožeča stranka ni mogla pridobiti lastninske pravice na sporni nepremičnini na podlagi priposestvovanja ne samo iz razlogov, ki jih navaja sodišče prve stopnje, temveč tudi zaradi tega, ker iz izpovedi prvotožnice izhaja, da je zasedala sporno nepremičnino na podlagi dogovora. V takem primeru se pridobitelj ne more sklicevati na priposestvovanje, saj je podlaga za razpolaganje dogovor z lastnikom. Spremembo meje, ki je bila določena na podlagi pravnomočne odločbe Geodetske uprave pa tožeča stranka ne more uveljavljati v tem postopku. Odločitev sodišča prve stopnje, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek, je materialnopravno pravilno. Glede na trditveno podlago v tožbi in izpoved prvotožnice je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo izpovedbo nadaljnjih dokazov z zaslišanjem prič, saj njihovo zaslišanje tudi po oceni pritožbenega sodišča ne bi pripeljalo do drugačne odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Z zavrnitvijo predlaganih dokazov, sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka člena 339, točka 14 ZPP, niti ustavno pravico do enakega varstva pravic, kot neutemeljeno trdi pritožba. Sodišče prve stopnje ni dolžno izvajati vseh predlaganih dokazov, temveč ima pooblastilo v procesnih predpisih ko odloči katere dokaze bo izvedlo. Glede na to, da sta prvotožnica in pok. mož zasedala sporne prostore na podlagi dogovora, se tudi ne more uspešno sklicevati na dobro vero in v zvezi s tem na priposestvovanje. Prav tako pa glede na v uvodu navedeno pridobitev lastninske pravice z izvedbo adaptacijskih del. Sodišče prve stopnje zaradi tega tudi ni bilo dolžno izvesti dokaza z izvedencem gradbenih del. Predložene fotografije v ničemer ne vplivajo na sprejeto odločitev in se tožeča stranka zaradi tega neutemeljeno sklicuje na to, da tega dokaza sodišče prve stopnje ne bi smelo izvesti.

Glede na navedeno, je bilo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP).