Jedro

Z uporabo določbe šestega odstavka 123. člena ZP-1 sodišče prve stopnje sicer ni kršilo ničesar, saj določba ureja vrnitev zaseženega predmeta še pred izdajo sodbe o prekršku. Vendar pa se o predlogu za izrek stranske sankcije odvzema predmeta dokončno odloči s sodbo, ki mora v primeru, kadar sodišče predlogu ne ugodi in stranske sankcije ne izreče, vsebovati negativen izrek, ki mora biti v razlogih sodbe obrazložen.

Izrek

Izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obdolženca spoznalo za odgovornega storitve prekrška po osmem odstavku 56. člena Zakona o voznikih (ZVoz-1) in mu je na tej podlagi ter z uporabo šestega odstavka 26. člena Zakona o prekrških (ZP-1) izreklo globo 250,00 EUR. Na podlagi prvega odstavka 144. člena ZP-1 je odločilo, da mora obdolženec plačati stroške postopka iz prvega odstavka 143. člena ZP-1, in sicer sodno takso v znesku 40,00 EUR ter stroške prevoza zaseženega vozila v višini 194,22 EUR, stroške hrambe vozila v višini 129,05 EUR in stroške prihoda priče v višini 12,60 EUR.

2. Zoper sodbo je obdolženec v roku za napoved pritožbe vložil pritožbo iz pritožbenega razloga po 4. točki 154. člena ZP-1 zaradi odločitve o sankciji in stroških postopka. Uveljavlja, da se je na okulistični pregled zaradi podaljšanja vozniškega dovoljenja prijavil že pred storitvijo prekrška in je termin imel naslednji dan po storitvi prekrška ter zasegu vozila. Takoj naslednji dan je pregled opravil in veljavnost vozniškega dovoljenja podaljšal. Meni, da gre za administrativni prekršek, s katerim nikogar ni ogrožal in je izrečena globa skupaj s stroški pretirana in nesorazmerna.

3. Sodbo je potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da sta v uvodu sodbe in na njenem podpisu navedeni imeni različnih sodnic, kar bi sicer lahko predstavljalo relativno bistveno kršitev določb postopka o prekršku po drugem odstavku 155. člena v zvezi s 135. členom ZP-1, vendar obdolženec te kršitve ne uveljavlja, zato na tem mestu pritožbeno sodišče zgolj opozarja, da bi navedeno neskladje pri strankah, katerim je sodba namenjena, lahko vzbudilo dvom v zakonitega sodnika.

5. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1, ki terja razveljavitev sodbe po uradni dolžnosti, ker v izreku sodbe ni odločeno o predlogu predlagatelja za izrek stranske sankcije odvzema osebnega vozila. Iz podatkov spisa izhaja, da je predlagatelj postopka Postaja prometne policije Ljubljana v obdolžilnem predlogu predlagal, da se obdolžencu na podlagi 25. člena ZP-1 izreče stranska sankcija odvzema osebnega vozila, za kar je v obdolžilnem predlogu skladno s četrtim odstavkom 105. člena ZP-1 obrazložil oceno zakaj meni, da so podani razlogi za izrek stranske sankcije. Sodišče prve stopnje je na ugovor obdolženca zaseženo vozilo vrnilo obdolžencu z odredbo na podlagi šestega odstavka 123. člena ZP-1, ker je glede na okoliščine zadeve ocenilo, da zaseg ni potreben. Z uporabo določbe šestega odstavka 123. člena ZP-1 sodišče prve stopnje sicer ni kršilo ničesar, saj določba ureja vrnitev zaseženega predmeta še pred izdajo sodbe o prekršku. Vendar pa se o predlogu za izrek stranske sankcije odvzema predmeta dokončno odloči s sodbo, ki mora v primeru, kadar sodišče predlogu ne ugodi in stranske sankcije ne izreče, vsebovati negativen izrek, ki mora biti v razlogih sodbe obrazložen. Ta obveznost izhaja iz prvega odstavka 137. člena ZP-1, po kateri se predmeti, ki so bili zaseženi pred izdajo sodbe o prekršku, vrnejo glede na okoliščine zadeve ne samo, če je bil postopek ustavljen, temveč tudi, če ni razlogov, da se vzamejo. Odsotnost negativnega izreka pa ne pomeni samo, da o predlogu predlagatelja ni dokončno odločeno s sodbo, temveč pomeni tudi kršitev predlagateljeve pravice do pritožbe, saj kadar sodišče zasežen predmet vrne z odredbo, zoper katero ni pritožbe, pa kasneje v sodbi o predlogu ne odloči, potem je predlagatelju odvzeta pravica do pritožbe zoper odločitev o njegovem predlogu.

6. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (uradni preizkus sodbe po 159. členu ZP-1) izpodbijano sodbo na podlagi petega odstavka 163. člena ZP-1 razveljavilo, ker ugotovljene bistvene kršitve glede na njeno naravo ni moglo samo odpraviti, in je zadevo vrnilo v novo odločitev sodišču prve stopnje, ki bo moralo ugotovljeno kršitev odpraviti, hkrati pa tudi presoditi, ali okoliščine na strani obdolženca (da je na zdravniški pregled že bil prijavljen in da ga je opravil naslednji dan po storitvi prekrška ter je istega dne tudi podaljšal veljavnost vozniškega dovoljenja in s tem predpisano obveznost izpolnil pred izdajo sodbe) predstavljajo takšne posebne okoliščine, na podlagi katerih se sme izreči opomin po določbah 21. člena ZP-1.