Jedro

Tožnica je morala vložiti tožbo v zavarovanje svojih pravic. Tožena stranka je tožbeni zahtevek izpolnila šele po vložitvi tožbe, tožnica pa s tem, ko ni takoj umaknila tožbe (ampak je to storila nekaj mesecev kasneje), ni zlorabljala svojih procesnih pravic. Upravičena je do povrnitve stroškov za vložitev tožbe, tožena stranka pa mora kriti svoje stroške postopka, saj gre za spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. in III. točka).

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je odločilo, da se umik tožbe vzame v vednost in se postopek ustavi (I. točka). V nadaljevanju je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 272,04 EUR, po poteku paricijskega roka po tem sklepu pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe (II. točka). Predlog tožene stranke za povrnitev njenih stroškov postopka je zavrnilo (III. točka).

Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo zoper odločitev o stroških postopka v II. in III. točki izreka in sicer iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka iz 1. točke 1. odstavka 338. člena ZPP ter 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti in je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogi izpodbijanega sklepa o vsebini listin in med samimi temi listinami. Tožnica je umaknila predmetno tožbo, tožena stranka je k umiku podala soglasje, hkrati pa zahtevala povrnitev vseh stroškov postopka s sklicevanjem na določbo 5. odstavka 41. člena ZDSS-1, ker je tožnica zlorabila svoje procesne pravice. Glede na to, da je tožnica dne 11. 1. 2012 umaknila predmetno tožbo, je ostalo sporno samo še vprašanje stroškov predmetnega postopka. Sodišče bi moralo upoštevati določila 5. odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih in določbo 1. odstavka 158. člena ZPP v povezavi z 19. členom ZDSS-1. Tožnica bi morala tožbo umakniti takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, kot to določa 1. odstavek 158. člena ZDSS. Tožena stranka je izpolnila svoj tožbeni zahtevek ob zapadlosti, predmetna tožba je bila nepotrebna, tožnica pa je umaknila tožbo šele 11. 1. 2012, to je 8 mesecev kasneje, kot to izhaja iz samega spisa. Sodišče se do obširnih navedb in dokazov tožene stranke o odločilnem dejstvu ni izreklo in opredelilo in gre za zlorabo procesne pravice tožnice. Tožnica ni umaknila tožbe takoj, kot bi morala, pač pa šele 8 mesecev kasneje. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v izpodbijanem delu v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 2. odstavkom 350. člena v povezavi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožena stranka uveljavlja razlog absolutne bistvene kršitve določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in se ne da preizkusiti. Pritožbeno sodišče navaja, da navedena kršitev ni podana, da sklep vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in ga je mogoče preizkusiti, razlogi o odločilnih dejstvih so navedeni in razlogi tudi niso nejasni in med seboj v nasprotju. Podana tudi ni bistvena kršitev iz 15. točke 339. člena ZPP, ki je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Prav tako ni podana bistvena kršitev pravil postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki je sicer podana v primeru, ko sodišče ni uporabilo kakšne določbe zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa. Iz obrazložitve sklepa sicer res izhaja, da je sodišče prve stopnje prisodilo stroške na podlagi določil 1. odstavka 58. člena ZPP, kar pa je očitna pisna pomota, saj iz originala v spisu izhaja, da je sodnik ročno popravil številko člena v 158, vendar navedeno pri odpravi sklepa ni bilo popravljeno s strani administrativnega osebja. Tako je pravilna pravna podlaga 158. člen ZPP in ne 58. člen ZPP, ki sicer ureja pristojnost v sporih o letalu in ladji.

Iz predloženega spisa izhaja, da je tožnica vložila tožbo proti toženi stranki zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi in plačila 3.809,26 EUR in sicer dne 14. 4. 2011. Dne 12. 1. 2012 je sodišče prejelo umik tožbe, v katerem je tožnica navedla, da v celoti umika tožbo ter da priglaša stroške postopka, saj ji je tožena stranka vse vtoževane zahtevke poravnala šele po vložitvi tožbe in je bila torej vložitev tožbe potrebna. Tožena stranka je v umik tožbe privolila in priglasila svoje stroške postopka.

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je bila tožba tožnice potrebna, saj je le-ta morala varovati svoje pravice zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in plačila 3.809,26 EUR, saj je tožena stranka izpolnila svoje obveznosti po vložitvi tožbe. Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da je sodišče kršilo določila 1. odstavka 158. člena ZPP, pri čemer le-ta določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbe, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek. Res je sicer, da je tožnica umaknila svojo tožbo osem mesecev potem, ko so bili izpolnjeni njeni zahtevki (delno), vendar pri tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da v tem času niso nastali nikakršni pravdni stroški toženi stranki. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo določil 5. odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 – ZDSS-1), ki sicer določa, da delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen, če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Kot že navedeno, je tožnica morala vložiti tožbo v zavarovanje svojih pravic, tožena stranka je tožbeni zahtevek poravnala po vložitvi tožbe, tožnica pa s tem, ko ni takoj umaknila tožbe, ni zlorabljala svojih procesnih pravic, torej je upravičena do povrnitve stroškov za vložitev tožbe, tožena stranka pa mora kriti svoje stroške postopka, saj gre za spor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, ko po določilih 41. člena ZDSS-1 delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid pravde.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožena stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspela. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.