Jedro

Na zahtevo dediča sodišče opravi zapuščinsko obravnavo tudi, če obsega zapuščina le premično premoženje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. D 66/2022 z dne 24. 3. 2022 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zapustnikovo premoženje predstavljajo neplačani pokojninski prejemki pri ZPIZ v skupnem znesku 18,00 EUR. Ti neizplačani prejemki pa postanejo po prvem odstavku 128. člena Zakona o dedovanju (ZD) lastnina Republike Slovenije, po tretjem odstavku 128. člena Zakona o dedovanju pa se to premoženje izroči Republiki Sloveniji, Gregorčičeva ulica 20, Ljubljana. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zapustnik zapustil premično premoženje in sicer neizplačane pokojninske prejemke pri ZPIZ v skupnem znesku 18,00 EUR. Zapustnik ni zapustil oporoke. Terjatev do zapuščine je priglasila Republika Slovenija, ki je predlagala omejitev dedovanja za znesek 556,36 EUR. V tem zapuščinskem postopku je bilo ugotovljeno, da je pokojni prejemal varstveni dodatek iz državnega proračuna v obdobju od 1. 1. 2012 do 1. 12. 2012. Sodišče je ob uporabi določbe člena 128 ZD odločilo tako kot izhaja iz izreka sklepa. Sodišče je še ugotovilo, da je pokojni zapustil hčeri A. A. in B. B. ker pa je omejitev dedovanja zajela celotno premoženje zapustnika, do dedovanja sploh ni prišlo.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje dedinja B. B. po pooblaščenki Pritožbo podaja iz pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. V pritožbi navaja, da je ta dedinja v osebnem stečaju, zato jo v postopku osebnega stečaja v zvezi z drugimi premoženjskopravnimi razmerji zastopa stečajni upravitelj. Stečajna upraviteljica je zato na zapuščinsko sodišče vložila poizvedbo glede opravilne številke zapuščinskega postopka z namenom, da bo v imenu zakonite dedinje zahtevala razpis zapuščinske obravnave. Prvo poizvedbo je upraviteljica vložila že dne 15. 3. 2022, to je še predno je sodišče dne 24. 3. 2022 izdalo izpodbijani sklep. Ponovno poizvedbo je upraviteljica vložila dne 8. 6. 2022, nato pa je prvostopenjsko sodišče izpodbijani sklep najprej vročilo dedinji, nato pa še dedinji po stečajni upraviteljici. Ta pa je mnenja, da je izpodbijani sklep nezakonit. Prvostopenjsko sodišče namreč, kljub zahtevi stečajne upraviteljice dedinje ni obvestilo o zapuščinskem postopku. Sodišče je kršilo 203. člen ZD, ker je z opustitvijo vročitve zakoniti dedinji odvzelo pravico do izjave, in da zahteva razpis zapuščinske obravnave. Dedič svoje pravice in pravne interes uveljavlja na zapuščinski obravnavi, zato je bila kršena tudi pravica stranke do izjave. Upraviteljici je bila odvzeta možnost, da se kot zastopnica dolžnice udeleži zapuščinske obravnave. Prvostopenjsko sodišče upraviteljice ni obvestilo, niti o opravilni številki postopka, zato ni mogla navesti dejstev glede obstoja zapustnikovega premoženja, glede prikrajšanja nujnega deleža stečajne dolžnice in glede uveljavitve zahtevka za vračilo daril, kar vse pa bi vplivalo na obstoj stečajne mase. Sodišče prve stopnje tako sploh ni ugotovilo obsega zapuščine po pokojnem. V letu 2006 je pokojni solastni del stanovanja ID znak del stavbe 000-880-12 z darilno pogodbo prenesel na sestro dolžnice zakonito dedinjo A. A., ta pa je nato prenesla to nepremičnino na tožničinega sina C. C. Stečajna upraviteljica bi zato v zapuščinskem postopku zahtevala vrnitev darila. Sodišče prve stopnje, predno je izdalo sklep ni preverilo, ali zakonita dedinja upnikovo terjatev priznava. Dedinjinima prijave ni vročalo v izjavo, zato jima je odvzelo pravico iz četrtega odstavka 128. člena ZD. Sodišče lahko odloči, da dediči dedujejo, če se obvežejo povrniti vrednost dane pomoči. Glede na navedeno je bilo z izdajo izpodbijanega sklepa poseženo tudi v pravico do dedovanja. Z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa ne bo poseženo v pravico upnika, ker bo tudi v novem postopku odločeno o predlogu za omejitev dedovanja. Bo pa dedičem omogočeno, da dedujejo, če bodo upniku povrnili dano pomoč. Če se bo z uspešnostjo vrnitvenega zahtevka oblikovala dodatna zapuščina, bo tudi upnik prejel večje oziroma celotno poplačilo terjatve. Zato ni razlogov za zavrženje pritožbe in zato pritožnica sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijan sklep in da sodišče prve stopnje razpiše zapuščinsko obravnavo.

3. Pritožba je bila vročena drugi dedinji A. A., ki je na pritožbo odgovorila. Navaja, da že teče postopek na podlagi tožbe zaradi ugotovitve ničnosti darilne pogodbe z dne 6. 12. 2006 in prodajne pogodbe z dne 18. 5. 2017 ter izbrisa lastništva ter vpisa lastništva pri zemljiški knjigi in se vodi pod opr. št. P 120/2022, prav tako je bila v zemljiški knjigi opravljena zaznamba izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice na stavbi 880, del stavbe 12. Lastništvo na stanovanju je vpisano na sina B. B. Navaja, da se ne boji zahtevane zapuščinske obravnave, saj je lastniško pravico za stanovanje zakonito pridobila v letu 2006, medtem ko se je osebni stečaj B. B. začel leta 2020. Zato pričakuje, da se bo na zapuščinski obravnavi pošteno odločilo o dedovanju po pokojnem očetu.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnica utemeljeno navaja, da ji zapuščinsko sodišče ni vročilo prijave terjatve in predloga za omejitev dedovanja, katero je na sodišče dne 2. 3. 2022 podala Republika Slovenija. V tej vlogi je Republika Slovenija prijavila terjatev do zapuščine v višini 556,96 EUR, ter je v skladu z 128. členom ZD predlaga omejitev dedovanja do višine prijavljene terjatve. Iz smrtovnice izhaja, da je dedinja B. B., rojena ... 1971, v A. Dedinja v pritožbi navaja, da ji je s tem bila odvzeta pravica, ki ji gre po četrtem odstavku 128. člena ZD, kajti ne glede na določbo prvega odstavka tega člena odloči sodišče, da dedujejo dediči vse zapustnikovo premoženje, če se ti obvežejo povrnitvi vrednosti dane pomoči Republiki Sloveniji oziroma občini. Ker je sodišče prve stopnje tako izdalo sedaj izpodbijani sklep ne, da bi sledilo tem zakonskim določbam in kljub zahtevi te zakonite dedinje, le-to ni obvestilo o teku zapuščinskega postopka in o prijavi terjatve, da bi lahko ta dedinja učinkovito uveljavljala svoje dedne pravice v tem zapuščinskem postopku, ji je s tem odvzelo pravico do izjave in do pristopa na sodišče, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD. Zato je moralo sodišče druge stopnje ugoditi pritožbi te dedinje in sklep sodišča prve stopnje z dne 24. 3. 2022, iz katerega ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje o prijavi terjatve Republike Slovenije obvestilo dedinji, razveljaviti, ob uporabi določbe 3. točke drugega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1. 6. Dedinja v nadaljevanju tudi navaja, da je zahtevala z vlogo, da zapuščinsko sodišče izvede zapuščinsko obravnavo, na kateri bo v skladu z Zakonom o dedovanju obravnavalo vse pravice in dolžnosti dedičev. Iz poteka tega zapuščinskega postopka izhaja, da je sodišče prve stopnje izdalo sedaj izpodbijani sklep, ne da bi opravilo zapuščinsko obravnavo, pri tem pa je ugotovilo, da je zapustnik zapustil premično premoženje. Po določbi 203. člena ZD (postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine), če po podatkih iz smrtovnice zapustnik ni zapustil premoženja, odloči zapuščinsko sodišče, da se zapuščinska obravnava ne opravi. Po drugem odstavku tega člena pa tako ravna sodišče tudi v primeru, če je pokojni zapustil samo premično premoženje, pa nobene od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obstaja premično premoženje, tako obstajajo pogoji, da sodišče opravi zapuščinsko obravnavo in naj zato sodišče prve stopnje pritožbo dedinje B. B. v tistem delu, kjer navaja, da bi zahtevala zapuščinsko obravnavo, to vlogo obravnava kot zahtevo za opravo zapuščinske obravnave te dedinje in izvede zapuščinsko obravnavo po določbah 205. člena ZD. Na tej zapuščinski obravnavo bo nato sodišče moralo ugotoviti krog zapustnikov ter pridobiti dedne izjave dedičev, ter obravnavati vse eventuelne dednopravne zahtevke dedinje ali katere koli od dedinj, kot na to v pritožbi nakazuje dedinja B. B. Sodišče prve stopnje mora pri svojem postopanju upoštevati določbo člena 165 ZD, po kateri mora zapuščinsko sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo, da sodišče vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno.

7. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje odločilo kot to izhaja iz izreka sklepa sodišča druge stopnje. Sodišče prve stopnje pa bo v nadaljevanju moralo obravnavati predlog dedinje B. B. kot predlog za razpis zapuščinske obravnave. Zapuščinsko obravnavo na prvi stopnji opravi zapuščinsko sodišče, zato sodišče druge stopnje ne more odpraviti očitane bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo je storilo sodišče prve stopnje.

8. Na zapuščinski obravnavi bo sodišče prve stopnje moralo ponovno obravnavati tudi zahtevek Republike Slovenije v skladu z določbo prvega in tretjega odstavka 128. člena ZD, ker bo sicer kršena dedinjina pravica do izjave pred sodiščem.

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi člena 165 ZPP.