U-I-189/07

14. 6. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in v postopku za preizkus pobude A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji 14. junija 2007

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti sedmega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, 75/02, 16/04, 40/04 – ur. p. b., 17/06, 44/06 – ur. p. b., 69/06, 110/06 – ur. p. b., 115/06 in 3/07 – ur. p. b.) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Cp 118/2006 z dne 4. 5. 2006 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. In 2002/00296 z dne 12. 12. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v izvršilnem postopku zavrglo pritožnikov (tedaj dolžnikov) ugovor zoper odredbo o prodaji nepremičnine na javni dražbi. Višje sodišče je pritožnikovo pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločitev sodišč temelji na sedmem odstavku 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), po katerem zoper odredbo ni pravnega sredstva.

2.Zoper navedeni sodni odločbi pritožnik vlaga ustavno pritožbo. V njej ponavlja očitke, s katerimi je utemeljeval že ugovor zoper odredbo. Poudarja, da prodaja njegove nepremičnine glede na 76. c člen Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, in nasl. – ZUN) ni dopustna, ker gre za črno gradnjo. Dalje meni, da je zato tudi njena vrednost nižja od ugotovljene. Uveljavlja kršitev 14. in 22. člena Ustave.

3.Hkrati z ustavno pritožbo je pritožnik vložil tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti sedmega odstavka 9. člena ZIZ. Meni, da bi moralo biti za primere, kot je obravnavani, ko naj bi prišlo z izdajo odredbe o prodaji nepremičnine do kršitve drugega zakona, zoper odredbo predvideno ustrezno pravno sredstvo, s katerim bi dolžnik lahko zaščitil svoje pravice v izvršilnem postopku. Poudarja, da je v neenakopravnem položaju, saj mu je upravni organ odredil rušenje črne gradnje, hkrati pa ne more vplivati na odločitev sodišča, ki na podlagi izpodbijane odredbe to črno gradnjo prodaja.

B. – I.

4.Pobudnik sedmemu odstavku 9. člena ZIZ, po katerem zoper odredbo, izdano v izvršilnem postopku, ni pravnega sredstva, smiselno očita neskladje s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Iz navedene ustavne določbe izhaja dolžnost zakonodajalca, da zoper vsako odločbo sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katero ti odločajo o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, predvidi pritožbo ali drugo pravno sredstvo.

5.Očitki pobudnika so očitno neutemeljeni. Pobudnik namreč zmotno razume, da naj bi bila prodaja nepremičnine dovoljena s sporno odredbo. Z odredbo, ki jo je sodišče izdalo na podlagi 181. člena ZIZ, je sodišče odločilo le o opravi posameznih izvršilnih dejanj na podlagi sklepa o izvršbi, s katerim je bilo odločeno o pravici upnika, da poseže na dolžnikovo nepremičnino. Z odredbo o prodaji nepremičnine se torej ne odloča o dolžnikovi pravici ali obveznosti, zato pobudnikovi očitki o potrebi po zagotovitvi ustreznega pravnega sredstva zoper to odredbo niso utemeljeni. Pravna sredstva za uveljavljanje ugovorov, za katere naj bi pobudnika po njegovi oceni izpodbijana zakonska določba prikrajšala, pa so dolžniku v izvršilnem postopku zagotovljena. Ugovor, da je določena stvar, na katero je sodišče dovolilo izvršbo, iz nje izvzeta, lahko dolžnik uveljavlja v ugovoru zoper sklep o izvršbi (prim. drugi odstavek 9. člena v zvezi s sedmo točko prvega odstavka 55. člena ZIZ). Ugotovljeno vrednost nepremičnine pa lahko dolžnik izpodbija s pritožbo zoper sklep o ugotovitvi vrednosti (prim. 179. člen ZIZ), pri čemer lahko sodišče na pravočasen predlog strank vrednost nepremičnine ponovno ugotavlja še na prodajnem naroku (tretji odstavek 181. člena v zvezi s četrtim odstavkom 187. člena ZIZ). Šele po izčrpanju teh pravnih sredstev se lahko opravi prodaja nepremičnine (prim. drugi odstavek 181. člena ZIZ).

6.Po povedanem je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo (prva točka izreka).

B. – II.

7.Pritožnik ustavno pritožbo utemeljuje z istimi očitki kot pobudo. Glede na to, da je bila pobuda za presojo ustavnosti sporne zakonske določbe, na kateri temeljita izpodbijana sklepa, zavrnjena kot očitno neutemeljena, tudi ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti s takšnimi razlogi. Ker je predmet izpodbijanja z ustavno pritožbo le procesni sklep sodišč o zavrženju pritožnikovega ugovora, pritožnik ustavne pritožbe tudi ne more utemeljiti z vsebinskimi razlogi zoper odredbo, zoper katero mu pravno sredstvo ni bilo dovoljeno. Pritožnik sicer zatrjuje tudi kršitev 14. in 22. člena Ustave, vendar teh očitkov ne izkaže.

8.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (druga točka izreka).

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj