Jedro

Dvom o nepristranskosti sodnika (sodnikov) je razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za nujno delegacijo, ne more pa biti "drug tehten razlog" za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

Potem ko sta tožnici vložili pri Okrožnem sodišču v K. zoper toženca tožbo zaradi določitve preživnine, je predsednica tega sodišča v dopisu, ki je prispel na Vrhovno sodišče Republike Slovenije 26.1.2005, slednjemu predlagala, naj na podlagi določbe 67. člena Zakona o pravdnem postopku določi drugo stvarno pristojno sodišče za postopanje v tej zadevi. Kot razloge v oporo takemu predlogu je navedla, da sodniki pristojnega sodišča ne morejo postopati v zadevi, da je mati tožnic zaposlena na tem sodišču kot strojepiska in sodeluje z vsemi pravdnimi sodniki ter da bi drugo stvarno pristojno sodišče lažje izvedlo postopek.

Predlog ni utemeljen.

Stvarna in krajevna pristojnost sodišča za odločanje v pravdnem postopku je urejena z Zakonom o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo) in je vnaprej določena, da se vedo ravnati stranke in sodišče. Tudi pogoji za sicer izjemno predvideno možnost odstopa od takšne ureditve so določeni v zakonu. Po določbi 67. člena ZPP lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Analiza v predlogu ponudenih in že povzetih razlogov v prid predlaganemu prenosu pristojnosti pokaže, da jih je vsebinsko mogoče razčleniti v tri sklope. Navedba v predlogu, da bi drugo stvarno pristojno sodišče lažje izvedlo postopek, bi utegnila napeljevati na sklep o uveljavljanju (tudi) razloga smotrnosti kot tistega, ki bi v danem primeru terjal prenos pristojnosti. Vendar ostaja ta razlog v predlogu neobrazložen, v podatkih spisa pa tudi sicer ni najti okoliščin, ki bi kazale na možnost lažje (na primer hitrejše in cenejše) izvedbe tega postopka pred drugim stvarno pristojnim sodiščem.

Podobno velja za navedbo v predlogu, da sodniki pristojnega sodišča ne morejo postopati v zadevi. V spisu namreč ni podatka o formalni izločitvi sodnikov (kar vseh ali sploh katerega) stvarno in krajevno pristojnega sodišča - pri čemer bi tudi sicer to lahko bil le razlog za t.i. nujno delegacijo po 66. členu ZPP, ne pa "drug tehten razlog" v pomenu določbe 67. člena istega zakona.

Tako je treba podvreči presoji le še vprašanje ali je mogoče uvrstiti med druge tehtne razloge v pomenu določbe 67. člena ZPP okoliščino, da je mati tožnic zaposlena na pristojnem sodišču kot strojepiska in "sodeluje" z vsemi pravdnimi sodniki. Drug tehten razlog v pomenu pravkar navedene zakonske določbe sicer lahko predstavlja zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki mora izključiti sleherni dvom, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Vendar je treba razlikovati subjektivno nepristranskost zakonitega sodnika, ki se kaže v njegovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva, ter objektivno nepristranskost, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Okoliščine, s katerimi v tej zadevi utemeljuje predlog za prenos pristojnosti sodišče (in ne morda stranke postopka), pa se ne nanašajo na t.i. objektivno nepristranskost, temveč na subjektivno nepristranskost. Dvom o nepristranskosti sodnika (sodnikov) je zato razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za že zgoraj pojasnjeno nujno delegacijo; ne more pa biti "drug tehten razlog" za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP. Sploh pa okoliščina, da je na pristojnem sodišču zaposlena strojepiska sorodnica (mati) tožnic in da "sodeluje" z vsemi pravdnimi sodniki, tudi sicer ne more sama po sebi vplivati na subjektivno neodvisnost sodnikov, ki se kaže v osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva. Sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov in morajo biti sposobni objektivno odločati o vseh sporih - četudi sodnik (sodniki) pozna(jo) sorodnika ene ali druge pravdne stranke in z njim sodeluje(jo) v okviru službenih obveznosti. To ne sme in ne more vplivati na sojenje. Iz obrazložitve predloga pa ne izhaja obstoj okoliščin, ki bi v konkretnem primeru vzbujale dvom o nevtralnosti in neodvisnosti stvarno in krajevno pristojnega sodišča kot nosilca sodne funkcije morda pri strankah tega postopka ali sicer v dojemanju zunanjega videza teh postulatov poštenega sojenja.

Ker se po obrazloženem izkaže, da razlogi, ki bi terjali prenos pristojnosti, niso podani, je bilo treba predlog zavrniti.