Jedro

Izpodbijana sodba nima nobenih razlogov o tem, da je ukrep nujen in sorazmeren, saj obstoji nevarnost ponovne enakovrstne uporabe predmeta, torej nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj, kar je glede na določbo drugega odstavka 70. člena KZ-1 tudi izhodiščni namen izrekanja tega varnostnega ukrepa. Da za izrek varnostnega ukrepa odvzema predmetov ne zadošča zgolj ugotovitev uporabe predmeta pri kaznivem dejanju, izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, ki je v svojih odločbah v zvezi s tem sledilo merilom, ki jim morajo sodišča slediti ob odločanju o fakultativnem odvzemu predmetov in so bila že vzpostavljena v ustavnosodni presoji. Tako je vedno potrebno presoditi I) preventivni učinek odvzema kot tudi II) sorazmernost in nujnost ukrepa.

Izrek

I. Ob reševanju pritožbe se izpodbijana sodba v odločbi o varnostnem ukrepu odvzema predmetov (telefona) po uradni dolžnosti razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Sicer se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nerazveljavnih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedeno sodbo je Okrožno sodišče v Ljubljani obtoženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1 in mu izreklo kazen eno leto zapora.¹ Obtožencu je v izrečeno kazen vštelo čas pripora in pridržanja od dne 20. 7. 2024 dalje. Obtožencu je na podlagi petega odstavka 186. člena KZ-1 odvzelo zaseženo drogo heroin in kokain, na podlagi prvega odstavka 73. člena KZ-1 mu je izreklo varnostni ukrep odvzema predmetov in mu odvzelo mobilni telefon znamke Redmi, na podlagi prvega odstavka 75. člena v zvezi s 74. členom KZ-1 mu je odvzelo s kaznivim dejanjem pridobljeno premoženjsko korist v znesku 100,00 EUR. Obtoženca je na podlagi četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in na podlagi prvega odstavka 97. člena ZKP odločilo, da nagrada in potrebni izdatki zagovornice, postavljene po uradni dolžnosti, bremenijo proračun.

2.Zoper sodbo se je pravočasno pritožil obtoženi "iz razloga nerazumljivega sklepa ter za vrnitev telefona znamke REDMI in zasežene vsote denarja".

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Čeprav je pritožnik uvodoma navedel, da vlaga pritožbo na sklep z dne 17. 9. 2024, kar je datum izdaje popravnega sklepa, pa je iz vsebine njegove pritožbe razvidno, da se dejansko pritožuje zoper sodbo. Pritožba obtoženca je laična in zelo skopa, saj v njej navaja zgolj to, da se pritožuje iz razloga nerazumljivega sklepa ter za vrnitev telefona znamke Redmi in zasežene vsote denarja pri aretaciji v višini 70,00 EUR, ki niso izhajali iz kaznivega dejanja, temveč je bil denar njegov.

5.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da se pritožbena navedba glede nerazumljivega sklepa najverjetneje nanaša na dejstvo, da je iz izreka pisnega odpravka sodbe pri izrečeni enoletni kazni zapora, pomotoma izpadla beseda "zapora", kar je bilo po predhodnem opozorilu obtoženčeve zagovornice s strani sodišča prve stopnje že sanirano z izdajo popravnega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 52517/2024 - 52 z dne 17. 9. 2024.

6.Glede obtoženčevega telefona je iz razlogov izpodbijane sodbe v točki 9 obrazložitve razvidno, da mu ga je sodišče odvzelo na podlagi prvega odstavka 73. člena KZ-1, ker je bil uporabljen pri kaznivem dejanju. Teh razlogov pa pritožnik ne izpodbija, temveč zgolj navaja, da se pritožuje za vrnitev telefona, kar pa je povsem posplošena in nekonkretizirana pritožbena navedba, ki je niti ni mogoče preizkusiti. Sodišče druge stopnje pa je ob reševanju obtoženčeve pritožbe ugotovilo, da odločitev sodišča prve stopnje v odločbi o varnostnem ukrepu odvzema predmetov - torej odvzema telefona nima razlogov o odločilnih dejstvih in je zato podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, na katero sodišče druge stopnje po 1. točki prvega odstavka 383. člena KZ-1 pazi po uradni dolžnosti.

7.Skladno z določbo prvega odstavka 73. člena KZ-1 se predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem, smejo vzeti, če so storilčeva last. Glede na spisovne podatke ni dvoma, da je telefon last obtoženca, prav tako pa ni dvoma, da je ta telefon obtoženi uporabil za očitano mu kaznivo dejanje. Pri pregledu telefona je bilo namreč ugotovljeno, da je obtoženi kritičnega dne pred izvršitvijo očitanega mu kaznivega dejanja po telefonu komuniciral z A. A. (v telefonu je imel shranjenega pod vzdevkom "B."), kateremu je nato po dogovoru prodal več zavitkov heroina in kokaina. Slednje izhaja iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah z dne 9. 8. 2024 in zapisnika o zavarovanju in preiskavi podatkov elektronske naprave z dne 30. 7. 2024, na katera se sklicuje tudi sodišče prve stopnje. Nima pa izpodbijana sodba nobenih razlogov o tem, da je ukrep nujen in sorazmeren, saj obstoji nevarnost ponovne enakovrstne uporabe predmeta, torej nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj, kar je glede na določbo drugega odstavka 70. člena KZ-1 tudi izhodiščni namen izrekanja tega varnostnega ukrepa. Da za izrek varnostnega ukrepa odvzema predmetov ne zadošča zgolj ugotovitev uporabe predmeta pri kaznivem dejanju, izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, ki je v svojih odločbah v zvezi s tem sledilo merilom, ki jim morajo sodišča slediti ob odločanju o fakultativnem odvzemu predmetov in so bila že vzpostavljena v ustavnosodni presoji (glej odločbi Ustavnega sodišča U-I-186/09-21, Up-878/09-26, z dne 28. 9. 2011 ter Up-431/17-14 z dne 18. 9. 2017). Tako je vedno potrebno presoditi i) preventivni učinek odvzema kot tudi ii) sorazmernost in nujnost ukrepa. Glede na pojasnjeno je bilo potrebno sodbo v odločbi o odvzemu telefona razveljaviti.

8.Neutemeljena je pritožba obtoženca v zvezi z odločbo o odvzemu protipravno pridobljene premoženjske koristi. Obtožencu se namreč v opisu dejanja očita, da je dne 20. 7. 2024 A. A. prodal več zavitkov heroina in kokaina za 100,00 EUR, ravno tak znesek pa je bil obtožencu tudi zasežen, ko je bil pri prodaji zaloten s strani policistov, kar navsezadnje izhaja iz zapisnika o zasegu predmetov, izpovedbe A. A. in tudi zagovora obtoženca pred preiskovalno sodnico (obtoženi je povedal "plačal mi je toliko, kolikor so mi policisti zasegli"). Bistveno je, da je obtoženi očitano mu kaznivo dejanje priznal, torej je priznal, da je s prodajo droge dobil 100,00 EUR, kar je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje v točki 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ker na podlagi prvega odstavka 74. člena KZ-1 nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem, je sodišče prve stopnje obtožencu pravilno odvzelo 100 EUR. Pritožnik zato z navedbami, da želi, da se mu zaseženi denar 70,00 EUR (dejansko mu je bilo zaseženih 100,00 EUR) vrne, ker denar ni izhajal iz kaznivega dejanja, ne more uspeti.

9.Ker skladno z določbo 386. člena ZKP pritožba zaradi kršitve kazenskega zakona, ki se poda v korist obtoženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji, je sodišče druge stopnje preizkusilo tudi izbiro in odmero obtožencu izrečene zaporne kazni in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vse olajševalne in obteževalne okoliščine, ki vplivajo na izbiro kazenske sankcije in odmero kazni in obtožencu tudi glede na tožilski kaznovalni predlog za primer priznanja krivde ter njegovo obširno predkaznovanost, utemeljeno izreklo kazen eno leto zapora.

10.V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločati o tem ali so podani pogoji za odvzem telefona po drugem odstavku 72. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 73. člena KZ-1. Pri tem pa bo moralo svojo odločitev ustrezno obrazložiti na način, kot je to pojasnjeno v točki 7 obrazložitve te odločbe.

11.Ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), pritožbeno sodišče drugih kršitev kazenskega zakona ni ugotovilo, zato je po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo razveljavilo v odločbi o varnostnem ukrepu odvzema predmetov, sicer pa je pritožbo obtoženca zavrnilo kot neutemeljeno in v nerazveljavnih delih sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Zveza:

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 70, 70/2, 73, 73/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.