Jedro

Vračilo prejete BPP je po določbah 48. člena ZBPP vezano na pridobitev premoženja ali dohodkov na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdane v zadevi, za katero je bila BPP dodeljena. Pri tem od upravičenca do BPP ni dopustno terjati več, kot je v postopku dejansko dobil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je v izreku izpodbijane odločbe odločila, da je A.A. dolžan vrniti 313,22 EUR stroškov postopka, izplačanih iz sredstev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Pojasnila je, da je bila prosilcu z odločbo opr. št. Bpp 1946/2010 z dne 24. 9. 2010 dodeljena redna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja ter oprostitve plačila stroškov pravdnega postopka, opr. št. III P 127/2011, zaradi plačila 3.300 EUR s pp, v katerem je bil prosilec tožeča stranka. V okviru pravdnega postopka je bila na naroku 18. 12. 2012 sklenjena sodna poravnava, s katero se je tožena stranka B. zavezala plačati upravičencu do BPP odškodnino v višini 1.500 EUR, do vključno 31. 12. 2012 brezobrestno, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavezana je bila tudi k plačilu 342 EUR stroškov postopka. B. zrt je na račun Okrožnega sodišča v Celju 19. 12. 2012 plačala pravdne stroške v višini 342 EUR. Dne 21. 5. 2013 je predložila tudi potrdilo o plačilu tako pravdnih stroškov, kot zneska 1.500 EUR.

2. Tožena stranka je pojasnila, da so bili iz sredstev BPP dne 14. 3. 2013 plačani stroški za odvetnico v višini 655,22 EUR, na podlagi sklepa Bpp 1846/2010 z dne 3. 1. 2013. Ker je B. 19. 12. 2012 plačala znesek 342 EUR, znaša razlika stroškov, ki so bili izplačani iz sredstev BPP, 313,22 EUR, to razliko pa je skladno z določilom 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) dolžan Republiki Sloveniji povrniti upravičenec do BPP.

3. Tožnik v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka. Navaja, da terjanega zneska ni sposoben vrniti. Od leta 2010 je neprekinjeno prejemnik denarne socialne pomoči. Je samohranilec in mu je ta pomoč edini vir dohodkov. Ima veliko obveznosti in dolgov, v pravdnem postopku dobljeni denar pa je porabil izključno za preživetje in poplačilo dolgov. Meni, da je zahteva tožene stranke neutemeljena. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi in odloči v njegovo korist oziroma izpodbijano odločbo odpravi in vrne v postopek ponovnega odločanja.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravnem spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane odločbe, s katerimi je tožena stranka utemeljila odločitev, da mora tožnik (delno) povrniti stroške BPP, ker je v postopku delno uspel in na podlagi sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke ter v tej poravnavi sklenil dogovor o delnem poplačilu stroškov postopka. Sodišče se na te razloge sklicuje in jih ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Glede na tožbene navedbe pa dodaja še:

7. V obravnavani zadevi odločitev tožene stranke temelji na določbi 48. člena ZBPP, ki določa, da mora upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma. tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu z določbo 46. člena ZBPP.

8. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila tožniku z odločbo Bpp 1946/2010 z dne 24. 9. 2010 dodeljena BPP, prav tako v zadevi ni sporna višina dodeljene BPP, niti podatek, da se je postopek za katerega je bila dodeljena BPP, končal s sodno poravnavo, opr. št. III P 127/2011, v kateri je tožnik v tej zadevi delno uspel. Prav tako v zadevi ni sporno, da je nasprotna stranka v poravnavi na račun sodišča že nakazala stroške v višini 342,00 EUR, niti ni sporen podatek, da so bili iz sredstev BPP dne 14. 3. 2013 plačani stroški za odvetnico v višini 655,22 EUR, na podlagi sklepa tožene stranke št.1846/2010 z dne 3. 1. 2013. 9. Navedeni podatki po presoji sodišča pomenijo, da je tožnik v delu stroškov, ki jih ni bila dolžna plačati B., glede na povsem enotno sodno prakso, postal zavezanec za plačilo stroškov odobrenih iz naslova BPP, in sicer v višini 313,22 EUR, torej zavezanec za vračilo stroškov v višini, ki ni bila zajeta v sodno poravnavo.

10. Takšna razlaga je v skladu tudi z namenom brezplačne pravne pomoči po ZBPP, ki je v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Gre torej za institut, ki zagotavlja dostop do sodišča tudi socialno šibkim strankam in ne avtomatičnega pokrivanja vseh stroškov postopka socialno šibkim osebam ne glede na izid postopka, za katerega je BPP dodeljena. Takšna ureditev pa po presoji sodišča ni niti notranje niti ustavno neskladna. Vračilo je po določbah 48. člena ZBPP vezano na pridobitev premoženja ali dohodkov na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdane v zadevi, za katero je bila BPP dodeljena. Pri tem od upravičenca do BPP ni dopustno terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. 11. Tožnika se glede na vse navedeno v tem upravnem sporu ne more uspešno sklicevati na svoj šibek socialni položaj, zato je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.