Jedro

Razpravno načelo pomeni, da so za zbiranje procesnega gradiva odgovorne stranke in da sodišče ni dolžno upoštevati ničesar, česar vsaj ena od strank ni zatrjevala. Bistvo razpravnega načela je v tem, da nasprotna stranka vselej ve, v okviru kakšnega trditvenega in dokaznega okvira se lahko brani. V kolikor sodišče odloči mimo ponujenega trditvenega gradiva, drugi stranki odvzame možnost učinkovite obrambe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0872 Ig 8549/2007 z dne 16. 01. 2008 v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (1. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 350,48 EUR z obrestmi (2. točka izreka).

Tožeča stranka je proti sodbi pravočasno vložila pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, pred drugega sodnika.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopno sodišče je ugotovilo, da tožeča stranka zahteva od tožene stranke 10 % zadržanih sredstev po dveh gradbenih pogodbah, št. BK 13/650-2004; št. 28/04-GR z dne 12. 10. 2004 in št. BK 13/650-2004; št. 25/04-GR z dne 27. 09. 2004 (v nadaljevanju pogodba), ki sta ju sklenili tožeča stranka kot izvajalec in tožena stranka kot naročnik. Tožbeni zahtevek je zavrnilo z utemeljitvijo, da tožeča stranka ni zatrjevala, da je toženi stranki izročila menico z menično izjavo v višini 10 % od skupne vrednosti po pogodbi, kar je bila njena pogodbena obveznost po 6. alineji 5. člena obeh pogodb, kar bi morala glede na to, da je tožena stranka navedla, da menice od tožeče stranke ni prejela.

Pritožnik utemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da je prekoračilo trditveno podlago pravdnih strank, saj se nobena od njiju ni sklicevala na določbo 6. alineje 5. člena pogodb, ki govori o zadržanju preostalih 10 % pogodbene vrednosti, dokler izvajalec za garancijsko obdobje ne predloži menice z menično izjavo v višini 10 % od skupne vrednosti kupnine oziroma pogodbene vrednosti. Tožena stranka se je upirala plačilu vtoževanega zneska s trditvami, da je bilo v 5. členu obeh pogodb dogovorjeno, da bo investitor pogodbena dela plačeval po sistemu „obračuna po dejansko izvedenih količinah“ za delo v tekočem mesecu; da bo za izvedena dela v tekočem mesecu izstavil situacijo na podlagi predhodno potrjene knjige obračunskih izmer oziroma gradbene knjige, ki jo bosta predhodno pregledala in zapisniško potrdila predstavnika naročnika in izvajalca, da pa je upnik začasne situacije izstavil v nasprotju s pogodbo, saj predhodno ni predložil dolžniku v potrditev knjigo obračunskih izmer. Iz navedenega razloga je dolžnik zadržal 10 % kumulativne vrednosti do izstavitve naslednje situacije oziroma pregleda gradbene knjige. Tožena je v ugovoru nadalje trdila, da upnik del, ki jih je zaračunal s situacijami, ni izvedel v celoti, da jih je izvedel nekvalitetno ter da ni predložil dolžniku v roku 30 dni po podpisu pogodb kot garancijo za pravočasno in kvalitetno izvedbo del v višini 10 % pogodbene vrednosti del menico z menično izjavo, kot to določa 1. alineja 15. člena pogodb. Zaradi ravnanja upnika so dolžniku nastali bistveno večji stroški, kot znaša obseg del, ki jih je dejansko izvršil upnik.

Iz navedenega izhaja, da tožena stranka ni trdila, da ji ni bila predložena menica iz 6. alineje 5. člena pogodb, temveč, da ji ni bila predložena menica iz 1. alineje 15. člena pogodb. Prvostopno sodišče je torej prekršilo razpravno načelo, ki pomeni, da so za zbiranje procesnega gradiva odgovorne stranke in da sodišče ni dolžno upoštevati ničesar, česar vsaj ena od strank ni zatrjevala (7. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Bistvo razpravnega načela je v tem, da nasprotna stranka vselej ve, v okviru kakšnega trditvenega in dokaznega okvira se lahko brani. V kolikor sodišče odloči mimo ponujenega trditvenega gradiva, drugi stranki odvzame možnost učinkovite obrambe.

Očitek pritožnika, da je prvostopno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, je torej utemeljen.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj ugotovljene kršitve glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (1. odst. 354. čl. ZPP). Za predložitev zadeve v reševanje pred drugega sodnika (356.člen ZPP) pa pritožbeno sodišče ne vidi tehtnih razlogov.

V ponovljenem postopku naj prvostopno sodišče odpravi zagrešeno kršitev določb pravdnega postopka tako, da odloči v mejah postavljenih trditev pravdnih strank. Presodi torej naj, ali je tožena stranka, glede na trditve, ki jih je podala, utemeljeno zadržala 10 % pogodbene vrednosti in v zvezi s tem, ali je tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo zadržanega zneska utemeljen.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).