22. 11. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Franca Kita, Selnica ob Dravi, na seji 22. novembra 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 105. in 111. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Selnica ob Dravi (Medobčinski uradni vestnik, št. 18/17) in Sklepa o potrditvi elaborata lokacijske preveritve za gradnjo stavbe za skladiščenje in predelavo lesa in lesne biomase na parceli št. 142/3 ter bioplinarne, kompostarne in predelave lesa na parcelah št. 136/4 in 134/1, vse v k.o. Spodnja Selnica (ID: 1320) (Medobčinski uradni vestnik, št. 25/19) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija 105. in 111. člen Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Selnica ob Dravi (v nadaljevanju Odlok) ter Sklep o potrditvi elaborata lokacijske preveritve za gradnjo stavbe za skladiščenje in predelavo lesa in lesne biomase na parceli št. 142/3 ter bioplinarne, kompostarne in predelave lesa na parcelah št. 136/4 in 134/1, vse v k.o. Spodnja Selnica (ID: 1320) (v nadaljevanju Sklep). Zatrjuje, da so izpodbijani določbi Odloka in Sklep v nasprotju z Uredbo o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Uradni list RS, št. 99/13, 56/15 in 56/18). Pobudnik navaja, da je lastnik nepremičnine v neposredni bližini območja, določenega v 111. členu Odloka, in nepremičnin, ki so bile predmet prostorske preveritve. Nameravana gradnja in nova prostorska ureditev imata po pobudnikovem zatrjevanju neposredni vpliv na njegovo nepremičnino. Da ima pravni interes za udeležbo v postopku, naj bi izhajalo tudi iz tega, da ga je upravni organ pozval, da priglasi svojo udeležbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Odlok v izpodbijanem delu ne učinkuje neposredno. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da gradnja neposredno na podlagi prostorskih aktov načeloma ni mogoča, saj mora pristojni upravni organ na podlagi navedenega predpisa odločiti o dovoljenosti gradnje in predpisati konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati.[1] Enako velja za Sklep, saj predstavlja glede vsebin, ki so z njim določene, obvezno podlago za izdajo gradbenega dovoljenja.[2] Gradnja neposredno na podlagi Sklepa ni mogoča. Kolikor bo pobudnik kot stranski udeleženec udeležen v postopku izdaje gradbenega dovoljenja,[3] bo lahko očitke o protiustavnosti in nezakonitosti izpodbijanih določb Odloka in Sklepa navajal v navedenem postopku. Kot izhaja iz navedb v pobudi, je upravni organ pobudnika že pozval, da priglasi svojo udeležbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se v primerih, ko predpis ne učinkuje neposredno, lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamičen in konkreten upravni akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo že v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 105. in 111. člena Odloka in Sklepa.

4.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrglo, ne da bi se opredelilo do drugih procesnih predpostavk za njeno obravnavo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej na primer sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-102/22 z dne 10. 6. 2022, št. U-I-722/21 z dne 1. 4. 2022, št. U-I-84/17 z dne 21. 10. 2021 in št. U-I-496/18 z dne 17. 2. 2021.

[2]Prvi odstavek 133. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – v nadaljevanju ZUreP-2). Izpodbijani Sklep je bil izdan na podlagi ZUreP-2.

[3]Glej 48. in 67. člen Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 – GZ-1).