Jedro

Razlog kršitve prepovedi približanja, pa četudi je to s strani obdolženca domnevana korist otrok, namreč ne more vplivati na zaključek o nevarnosti, da bo obdolženi očitana mu kazniva dejanja ponovil, kvečjemu njegovo opravičevanje kršitev in nesprejemanje odgovornosti za svoja dejanja kaže na njegov izredno nespoštljiv odnos do pravnih norm oziroma odločb sodišča, kot mu je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Pritožbeno izpostavljena obdolženčeva nezmožnost kontroliranja čustvenih stanj pa kvečjemu govori v prid pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje o obstoju ponovitvene nevarnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so razlogi za ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi po 195.a členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zoper obdolženega še podani.

2. Zoper sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka po 1. in 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Skladno s prvim odstavkom 195.a člena ZKP sodišče uporabi ukrep prepovedi približanja določenemu kraju ali osebi, če so podane okoliščine iz 2. ali 3. točke prvega odstavka 201. člena tega zakona, vendar je nevarnost, da bo obdolženec uničil sledove kaznivega dejanja, vplival na priče, udeležence ali prikrivalce ali ponovil kaznivo dejanje, dokončal poskušeno kaznivo dejanje ali storil kaznivo dejanje, s katerim grozi, moč odvrniti že s prepovedjo približanja obdolženca določenemu kraju ali osebi.

5. Razlogi v zvezi z odločilnimi dejstvi, na katerih temelji izpodbijani sklep, so navedeni v 3., 4. in 5. točki obrazložitve in so jasni, celoviti in prepričljivi. Tako tudi pritožbene očitke, da izpodbijan sklep ni ustrezno utemeljen in dokazno podprt glede obstoja pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ter da ga je treba razveljaviti, ker nima razlogov o določilnih dejstvih, vsebina izpodbijanega sklepa ne podpira, saj je sodišče prve stopnje v 4. točki obrazložitve izčrpno, natančno in jasno navedlo tudi objektivne in subjektivne okoliščine, ki izkazujejo, da je ponovitvena nevarnost pri obdolžencu še vedno podana. Pritožbene trditve o obremenjenosti izpodbijanega sklepa s kršitvijo po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP so vsled navedenemu neutemeljene.

6. Zaključka o obstoju utemeljenega suma pritožba izrecno ne izpodbija, sodišče druge stopnje zato v obsegu uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in razumno zaključilo, da je podan utemeljen sum, da je obtoženi storil očitana mu kazniva dejanja. Takšne zaključke sodišče prve stopnje pravilno opira na pravnomočno obtožnico ter na vse dokaze, na katerih le-ta temelji in dokaze, ki so bili zbrani in izvedeni po pravnomočnosti obtožnice.

7. V zvezi z obstojem ponovitvene nevarnosti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhajajo številne objektivne in subjektivne okoliščine, in ne glede na pojasnjevanje pritožbe, zakaj je obdolženi tolikokrat kršil odrejeno prepoved približanja, pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje ob vseh ugotovljenih okoliščinah pravilno dognalo, da je ponovitvena nevarnost še vedno podana. Razlog kršitve prepovedi približanja, pa četudi je to s strani obdolženca domnevana korist otrok, namreč ne more vplivati na zaključek o nevarnosti, da bo obdolženi očitana mu kazniva dejanja ponovil, kvečjemu njegovo opravičevanje kršitev in nesprejemanje odgovornosti za svoja dejanja kaže na njegov izredno nespoštljiv odnos do pravnih norm oziroma odločb sodišča, kot mu je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Pritožbeno izpostavljena obdolženčeva nezmožnost kontroliranja čustvenih stanj pa kvečjemu govori v prid pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje o obstoju ponovitvene nevarnosti. Četudi obdolženec od 13. 3. 2023 naj ne bi kršil več izrečene prepovedi, pritožba sama poudarja, da do kršitev ni prišlo ravno zaradi oddaljenosti od hčera.

8. Glede na obrazloženo in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP sodišče druge stopnje ni ugotovilo, je pritožbo zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9. Če bo za obdolženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.