Jedro

Razlogi, s katerimi stranka utemeljuje, da bi sodišče druge stopnje kršitev postopka glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko sámo odpravilo oziroma dopolnilo postopek ali da bi moralo sámo opraviti novo sojenje, morajo biti konkretizirani. Pritožbeno sodišče je v izpodbijani odločbi temeljito pojasnilo, kako je treba zagrešeno procesno kršitev v nadaljnjem teku postopka odpraviti in tudi, zakaj tega ne more storiti sámo, ne da bi pri tem prizadelo pravico strank do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Z razlogi pritožbenega sodišča se pritožnica ne sooči. Ob prepisovanju zakonskih določb zgolj posplošeno navaja, da bi sodišče druge stopnje moralo sámo dopolniti dokazni postopek oziroma sámo opraviti novo sojenje.

Vrhovno sodišče ocenjuje, da če bi sodišče druge stopnje opravilo pritožbeno obravnavo ter izvajalo dokaze, se postopek ne bi bistveno skrajšal, medtem ko bi ob zgoraj ugotovljenih okoliščinah s tem nesorazmerno poseglo v pravico strank do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča druge stopnje potrdi.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je dopustilo spremembe nasprotne tožbe (I. točka izreka); ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spada motorno kolo Honda Varadero (II. točka izreka); ugotovilo, da sta deleža tožnika in toženke na skupnem premoženju enaka, in v presežku tožnikov zahtevek zavrnilo (III. točka izreka); ugotovilo, da v tožnikovo posebno premoženje spadata denarna zneska 33.000 in 30.000 EUR (IV. točka izreka); zavrnilo tožnikov primarni zahtevek za ugotovitev, da njegovo posebno premoženje tvorijo: i) nepremičnine z ID znaki parcela 602/1, 601/1, 607/3 ter 602/3, vse k. o. ...; ii) motorno kolo Honda Varadero; iii) denarni znesek 36.027 EUR (V. točka izreka); zavrnilo tožnikov primarni zahtevek: i) da mu je toženka v roku 15 dni od prejema sodbe dolžna izstaviti overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim toženka dovoljuje, da se pri njenem deležu do 1/2 na nepremičninah z ID znakom parcela 602/1, 601/1, 607/3 ter 602/3, vse k. o. ..., vknjiži lastninska pravica v korist tožnika do celote; ii) da je tožnik med leti 2007 in 2015 kot darilo od staršev prejel 26.882,00 EUR (VI. točka izreka). Nadalje je kot neutemeljen zavrnilo tožnikov podredni tožbeni zahtevek (VII. točka izreka). O toženkinih zahtevkih po nasprotni tožbi je odločilo v VIII. točki izreka: i) ugotovilo je, da v skupno premoženje spadajo: a) tožnikovi prihranki pri Zavarovalnici Triglav, d. d., po polici št. ... na dan 31. 10. 2016 v višini 8.845,49 EUR; b) povečanje vrednosti nepremičnine z ID znakom del stavbe ... (stanovanje na naslovu ...) v obdobju med 2002 in 21. 10. 2016, ki znaša 19.563 EUR, pri čemer na toženko odpade 9.781,50 EUR; v presežku je toženkin zahtevek v tem delu zavrnilo; c) prihranki na tožnikovih transakcijskem in varčevalnem računu, odprtima pri NLB, d. d., na dan 31. 10. 2016 v znesku 20.000 EUR; ii) ugotovilo, da sta deleža pravdnih strank na skupnem premoženju enaka; iii) tožniku naložilo plačilo 98.037,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 9. 2017 do plačila ter iv) plačilo 6.082,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 11. 2019 do plačila. Odločitev o stroških je pridržalo do pravnomočnosti (IX. točka izreka).

2.Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v II., III., VII. in IX. točki izreka, v drugi in tretji alineji V. točke izreka, v drugi alineji VI. točke izreka in v vseh delih VIII. točke izreka, razen zavrnitvenega dela VIII. točke izreka (glede zneska 20.218,50 EUR), ter je zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločbo.

3.Zoper sklep sodišča druge stopnje vlaga pritožbo toženka. Predlaga, naj se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje. Navaja, da je pritožbeno sodišče grobo kršilo njeno pravico do izjave, ker njenih navedb iz njenega pravočasnega odgovora na pritožbo sploh ni upoštevalo, saj je zmotno štelo, da na tožnikovo pritožbo ni odgovorila. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Nadalje trdi, da sodišče druge stopnje ni imelo nobenega razloga oziroma podlage, da je zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Moralo bi sámo odpraviti ugotovljene kršitve postopka in dopolniti dokazni postopek oziroma bi moralo sámo opraviti novo sojenje. Ker tega ni storilo in je brez utemeljenega razloga zadevo vrnilo na prvo stopnjo, je huje kršilo pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Tožba je bila namreč vložena 31. 9. 2017, pritožbeno sodišče je že z odločbo II Cp 39/2022 z dne 31. 1. 2022 prvostopenjsko sodbo v večinskem delu razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje. Čeprav je ugotovilo, da je isti sodnik dvakrat zaporedoma storil iste eklatantne procesne kršitve kljub natančnim navodilom v prvem razveljavitvenem sklepu, je zadevo vnovič vrnilo na prvo stopnjo. Toženka razlogom pritožbenega sodišča, zakaj o zadevi ni odločilo sámo, ne more pritrditi. Povzema določbe drugega odstavka 354. člena in drugega odstavka 355. člena ZPP.

4.Tožnik na toženkino pritožbo ni odgovoril.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.ZPP v drugem odstavku 357.a člena določa, da se sme sklep sodišča druge stopnje izpodbijati samó, če je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko sámo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko sámo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo sámo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena ZPP in drugi odstavek 355. člena ZPP). To pomeni, da je v okviru te pritožbe dopustno presojati le, ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo kasatorično pooblastilo. Vrhovno sodišče zato na pritožbene navedbe, ki se nanašajo na neupoštevanje toženkinega odgovora na pritožbo, ne odgovarja. Prav tako se ne bo opredelilo do navedb v dopolnitvi pritožbe, ki jo je toženka vložila po izteku roka in je zato Vrhovno sodišče ne sme upoštevati.

7.V ostalem so toženkine navedbe prazne oziroma nekonkretizirane. Razlogi, s katerimi stranka utemeljuje, da bi sodišče druge stopnje kršitev postopka glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko sámo odpravilo oziroma dopolnilo postopek ali da bi moralo sámo opraviti novo sojenje, morajo biti konkretizirani.1 Pritožbeno sodišče je v izpodbijani odločbi temeljito pojasnilo, kako je treba zagrešeno procesno kršitev v nadaljnjem teku postopka odpraviti in tudi, zakaj tega ne more storiti sámo, ne da bi pri tem prizadelo pravico strank do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Ob sklicu na VSRS sklep Cp 15/2021 je navedlo, da se je odločilo za razveljavitev, ker pravilnosti prvostopenjskih stališč glede izjemno velikega števila materialnopravnih in dejanskih vprašanj vsebinsko sploh ne more preizkušati, saj je v prvostopenjski sodbi opredelitev do njih popolnoma izostala. Zato bi se, če bi hotelo sámo sanirati kršitve, skorajda v celoti postavilo v vlogo prvostopenjskega sodišča. Če bi skušalo odpraviti kršitve, bi sámo prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojne pravne celote in ne v dejanskem ne v pravnem pogledu niso bila predmet argumentirane presoje prvostopenjskega sodišča (ter zato stranki tudi nista imeli možnosti pritožbeno vsebinsko izpodbijati argumentov prvostopenjskega sodišča v zvezi s temi vprašanji).2 Pojasnilo je tudi, da sodnik, ki je v zadevi sodil na prvi stopnji, ne opravlja več sodniške službe, zato bo že po naravi stvari zadeva dodeljena drugemu sodniku.

8.Z razlogi pritožbenega sodišča se pritožnica ne sooči. Ob prepisovanju zakonskih določb zgolj posplošeno navaja, da bi sodišče druge stopnje moralo sámo dopolniti dokazni postopek oziroma sámo opraviti novo sojenje. Njena glavna teza je, da postopek traja že predolgo.

9.Skladno z drugim odstavkom 354. člena ZPP sodišče druge stopnje ne razveljavi sodbe sodišča prve stopnje in ne vrne zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, če bi to povzročilo hujšo kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ampak novo sojenje opravi sámo. Vrhovno sodišče ocenjuje, da če bi sodišče druge stopnje opravilo pritožbeno obravnavo ter izvajalo dokaze, se postopek ne bi bistveno skrajšal, medtem ko bi ob zgoraj ugotovljenih okoliščinah (v 7. točki obrazložitve) s tem nesorazmerno poseglo v pravico strank do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

10.Razumnih razlogov sodišča druge stopnje pritožnica ne uspe omajati. Vrhovno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep na podlagi pooblastila iz četrtega odstavka 357. a člena ZPP potrdilo.

11.Ker je sodišče druge stopnje z izpodbijanim sklepom razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, je Vrhovno sodišče odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Primerjaj Betetto N.: Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe, Odvetnik, št. 98, 2020, str. 12. Tako tudi VSRS Sklep Cpg 9/2023 in VSRS Sklep Cp 22/2024.

2Tako tudi VSRS Sklep Cpg 10/2025, Sklep Cpg 6/2025.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 355, 355/1, 357a, 357a/2, 357a/4

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 25

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.