Jedro

V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka pravdna dejanja opravlja le po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP).

Odvetnik, ki je bil izbrisan iz imenika Odvetniške zbornice pred vložitvijo predloga za obnovo, ob vložitvi predloga ni več smel zakonito opravljati odvetniškega poklica.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo toženčev predlog za obnovo postopka, ker ga je vložil po pooblaščencu, ki ni odvetnik.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo toženec in predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da je bil ob vložitvi predloga A. A. zaposlen v okviru odvetniške pisarne B., kjer dela še sedaj. O izbrisu iz imenika odvetnikov je bil obveščen po mailu 17. 6. 2020, za kar prilaga dokazilo, prav tako prilaga dokaz o opravljenem PDI.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka pravdna dejanja opravlja le po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Iz predloga za obnovo, ki je prispel na sodišče 17. 6. 2020, izhaja, da ga je toženec vložil po odvetniku A. A. Na predlogu je njegov žig in parafa, enako tudi na priloženem pooblastilu.

5. Odvetnik A. A. je bil 14. 5. 2020 izbrisan iz imenika Odvetniške zbornice Slovenije in torej v času vložitve predloga za obnovo1 ni več smel zakonito opravljati odvetniškega poklica. Po določilu prvega člena Zakona o odvetništvu se namreč pravica do opravljanja odvetniškega poklica pridobi z vpisom v imenik Odvetniške zbornice, kar posledično tudi pomeni, da se z izbrisom ta pravica izgubi. Neizkazane so pavšalne pritožbene navedbe, da je A. A. ob vložitvi predloga deloval kot odvetnik v odvetniški pisarni B. Zgolj dejstvo, da (če?) je bil (in je še vedno) tam zaposlen, mu še ne daje statusa odvetnika, iz vloženega predloga in pooblastila pa ne izhaja, da bi ga vložila odvetniška pisarna, temveč A. A. kot samostojni odvetnik.

6. Po določilu 59.d člena Statuta Odvetniške zbornice se odvetnik iz imenika Odvetniške zbornice izbriše, ko postane odločba o izbrisu pravnomočna,2 zato so nebistvene pritožbene navedbe, da je bil A. A. o izbrisu obveščen po elektronski pošti šele 17. 6. 2020. Tudi morebitni upravni spor (glede katerega v pritožbenem postopku dokazila niso predložena) na pravico opravljanja odvetniškega poklica v kritičnem obdobju ne more vplivati.

7. Sodišče prve stopnje je ob preizkusu dovoljenosti izrednega pravnega sredstva ugotovilo, da stranka zase ni izkazala, da ima opravljen PDI. Obrazložitev iz 4. točke izpodbijanega sklepa se torej evidentno ne nanaša na A. A. kot bivšega odvetnika3, zato so neutemeljene in neprimerne tudi pritožbene navedbe, ki odločitvi očitajo nerazumnost. 8. Ker po povedanem v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 In sprejema pooblastila z 8. 6. 2020. 2 Torej je pred tem že izveden kontradiktoren postopek ob izdaji odločbe o izbrisu. 3 Za obvezno odvetniško zastopanje je bistven status odvetnika in pooblaščenec, ki ni odvetnik, navkljub opravljenem PDI stranke ne more zastopati.