Jedro

Osnova za obračun predmetne tarife je število prodanih potniških vozovnic, kar pomeni, da je izpodbijani sklep, ki je kot osnovo upošteval sporočeno število prepeljanih potnikov in ne število prodanih vozovnic, napačen.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije št. 4500-1/2016/336-CAA0102 z dne 26. 10. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je s 1. točko izreka izpodbijanega sklepa ugotovila, da se tožnici določijo stroški letne tarife za veljavnost spričevala letalskega prevoznika, za spremenljivi del po tarifi iz sedmega in osmega odstavka 25. člena Tarife za izvajanje storitev Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 102/11 in 88/14, v nadaljevanju Tarifa), in sicer znaša tarifa 0,02 točke na potnika, pri čemer se v skladu z drugim odstavkom 7. člena Tarife letna tarifa zaračunava in poračunava za vsako trimesečno obdobje. Z 2. točko izreka je izpodbijanega sklepa je odločila, da je tožnica dolžna del letne tarife za obdobje od 1. 7. 2016 do 30. 9. 2016 v višini 64.802,88 EUR plačati najkasneje 15 dni po prejemu tega sklepa na navedeni račun toženke. Ugotovila je še, da bo za naslednja obdobja stalnega nadzora veljavnosti dovoljenja izdan nov sklep o stroških (3. točka izreka), da je ta sklep izvršilni naslov (4. točka izreka) in da je zoper ta sklep dovoljena pritožba (5. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa prvostopenjski organ navaja podlage, na podlagi katerih je pristojen odločati v obravnavanem primeru in ugotavlja, da ima tožnica veljavno spričevalo letalskega prevoznika in dovoljenje za opravljanje komercialnih zračnih operacij, kot so opredeljene v operativnih specifikacijah. Tožnica je prvostopenjski organ z dopisom z dne 14. 10. 2016 obvestila o pripeljanih potnikih z letali z 20 sedeži ali več za obdobje od 1. 7. 2016 do 3. 9. 2016. Pri obračunu se sklicuje na točko ii) a) sedmega odstavka 25. člena Tarife in tabelo v osmem odstavku iste določbe. Meni, da zaračunavanje spremenljivega dela letne tarife za imetnike AOC s spremembo tarife v letu 2014 nikakor ni možno v odvisnosti od števila prodanih vozovnic, ampak zgolj v odvisnosti od števila prepeljanih potnikov.

3. Drugostopenjski organ je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Meni, da je prvostopenjski organ pravilno upošteval tarifo na potnika v skladu s Tarifo.

4. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da odločitev agencije temelji na zmotni razlagi in uporabi Tarife. Navaja, da sprememba tarife iz leta 2014 v delu, ki je podlaga za obračun spremenljivega dela tarife, ni v ničemer spremenjena glede na tarifo iz leta 2011, to pa pomeni, da so podlaga za obračun spremenljivega dela tarife še vedno podatki o številu prodanih vozovnic. Tožnica je prvostopenjskemu organu posredovala pravilne podatke o številu prodanih vozovnic za predmetno obdobje, istega dne pa je na zahtevo prvostopenjskega organa posredovala še podatke o številu prepeljanih potnikov. Prvostopenjski organ je obračun napravil na podlagi slednjih, za kar ni imel podlage v Tarifi.

5. Glede sklicevanja na preglednico iz osmega odstavka 25. člena Tarife, in sicer da se v stolpcu 2 uporablja pojem tarifa na potnika, toženka navaja, da iz i) ii) a) točke sedmega odstavka 25. člena Tarife jasno in nedvoumno izhaja, da je obračun spremenljivega dela letne tarife število prodanih potniških vozovnic, le za primere zakupnih pogodb je osnova določena število pripeljanih potnikov. Enako izhaja tudi v nadaljevanju iz formul za izračun spremenljivega dela letne tarife, kjer je izrecno določeno, da postavka b v formuli predstavlja število prodanih potniških vozovnic. Tabela v osmem odstavku 25. člena Tarife ne vpliva na pravilnost stališča, saj gre pri njej le za tabelo, ki določa količnik oziroma tarifo za izračun, ki se upošteva pri izračunu po sedmem odstavku 25 člena Tarife in ki je določena po pooblastilu iz sedmega odstavka 25. člena Tarife. Naziv stolpca 2 v tabeli, vsebovani v osmem odstavku 25. člena Tarife ne predstavlja vsebine, ki bi lahko pomenila podlago za drugačno razlago osnov za izračun spremenljivega dela letne tarife, kot je jasno in nedvoumno določeno v sedmem odstavku 25. člena Tarife 2014. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se v drugi točki izreka vrednost 64.802,88 EUR nadomesti z vrednostjo 41.657,92 EUR oziroma podrejeno, da se izpodbijani sklep prvostopenjskega organa odpravi in se mu zadeva vrne v ponovni postopek. V obeh primerih pa zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

6. Toženka v odgovoru na tožbo in odgovoru na pripravljalno vlogo vztraja pri stališču, ki izhaja iz izpodbijanega sklepa, tožnica pa v nadaljnjih pripravljalnih vlogah argumentira, zakaj meni, da je pravilna njena razlaga in ne razlaga toženke glede uporabe tarife.

7. Tožba je utemeljena.

8. Izpodbijani sklep je izdan na podlagi 179.i in 179.m člena Zlet ter osmega odstavka 25. člena Tarife, ki določa tarife za spremenljivi del letne tarife za imetnike spričeval za letalske prevoznike - AOC.

9. V zadevi je sporen obračun dela stroškov navedene letne tarife tožnici za čas od 1. 7. do 30. 9. 2016. 10. Ni sporno, da je tožnica prvostopenjskemu organu 14. 10. 2016 predložila podatke za obdobje od 1. 7. 2016 do 30. 9. 2016 na dveh obrazcih, in sicer na enem podatke o številu prodanih kart potnikov (260.362) in na drugem podatke o številu prepeljanih potnikov (405.018). Sporno je, ali je prvostopenjski organ pri obračunu dela stroškov letne tarife pravilno upošteval podatek o številu prepeljanih potnikov in ne podatka o številu prodanih kart potnikov, za kar se zavzema tožnica.

11. Sedmi odstavek 25. člena v času odločanja veljavne Tarife določa, da morajo imetniki AOC plačati spremenljivi del tarife, kot je določeno v točkah a) in b) tega odstavka. Prevoz potnikov ureja točka a) navedene določbe, in sicer pod točko i) določa, da je za letala, zmogljivostnega razreda A pod 20 potniških sedežev in helikopterje osnova za obračun število prodanih potniških vozovnic oziroma prepeljanih potnikov (v primeru zakupnih pogodb). Pod točko ii) pa Tarifa določa, da se način izračuna iz prejšnje točke smiselno uporablja za letala zmogljivostnega razreda B in zračne ladje ter za letala z 20 potniškimi sedeži ali več, torej tudi v obravnavnem primeru.

12. Iz navedenega besedila po presoji sodišča nesporno izhaja, da je osnova za obračun predmetne tarife število prodanih potniških vozovnic, kar pomeni, da je izpodbijani sklep, ki je kot osnovo upošteval sporočeno število prepeljanih potnikov in ne število prodanih vozovnic, napačen, na kar pravilno opozarja tožnica. Iz citiranega besedila namreč jasno izhaja, da je število prepeljanih potnikov osnova za izračun predmetne tarife le v primeru zakupnih pogodb (čarterskih pogodb), za kar pa ni sporno, da v obravnavnem primeru ne gre. Enako izhaja iz nadaljevanja besedila navedene določbe, ko je določena formula za izračun spremenljivega dela letne tarife, in sicer (a x b), pri čemer je z a mišljena tarifa iz stolpca 2 preglednice v osmem odstavku tega člena, z b pa število prodanih potniških vozovnic.

13. Na drugačno odločitev ne more vplivati, da je v razpredelnici v osmem odstavku 25. člena tarife v 3. stolpcu označeno, da gre za "tarifo na potnika". Navedeno besedilo je označeno z *, pod tabelo pa je ob * navedeno besedilo "oziroma tarifa na število prepeljanih potnikov (v primeru zakupnih pogodb)", iz česar je razvidno, da tudi osmi odstavek razlikuje med situacijo, ko gre za zakupno pogodbo in situacijo, ko za tako pogodbo ne gre. Število prepeljanih potnikov je osnova za tarifo le, ko gre za zakupno pogodbo.

14. Če bi bilo pravilno stališče toženke, da iz navedene tabele izhaja, da je v vseh primerih (tudi v primeru zakupne pogodbe) osnova za izračun število prepeljanih potnikov, opomba pod * sploh ne bi bila potrebna, poleg tega pa bi bil osmi odstavek 25. člena Tarife v nasprotju s sedmim odstavkom navedene določbe, ki, kot rečeno, jasno določa, da je osnova za obračun število prodanih potniških vozovnic (razen če gre za zakupno pogodbo, ko je osnova število prepeljanih potnikov).

15. Če bi hotel normodajalec določiti, da je v vseh primerih osnova za obračun tarife na navedeni pravni podlagi število prepeljanih potnikov, bi to tudi zapisal, in ne bi razlikoval med primeri, ko gre za zakupne pogodbe in ostalimi primeri, kot je to razvidno iz danes veljavne tarife (točka a) sedmega odstavka 25. člena Tarife za izvajanje storitev Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 28/2017 in nasl.). Iz besedila v času odločanja veljavne tarife pa jasno izhaja, da normodajalec takega namena ni imel. 16. Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka materialno pravo pravilno uporabiti, torej pri ponovnem obračunu tarife upoštevati število prodanih potniških vozovnic in ne število prepeljanih potnikov.

17. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je ob vložitvi tožbe zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).