Jedro

Zagovornik obd. D.C. s tem, ko navaja, da obdolženec ni več odvisen od mamil in da bi se sodišče o tem lahko prepričalo s poizvedbo pri Zaporih Koper, uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, tega razloga pa v zahtevi za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati.

Izrek

Zahteva zagovornika obd. D.C. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Obdolženima D.C. in D.Š. je bila odvzeta prostost dne 16.6.1999. S sklepom preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Kopru z dne 17.6.1999 je bil zoper obd. D.C. iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odrejen pripor, iz istega pripornega zaloga pa je bil s sklepom preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Kopru z dne 18.6.1999 odrejen pripor tudi zoper obd. D.Š. Senat Okrožnega sodišča v Kopru je s sklepom z dne 21.6.1999 pritožbo zagovornika obd. D.C. zavrnil. S pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v Kopru z dne 15.7.1999 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Kopru z dne 26.7.1999 je bil zoper oba obdolženca iz istega pripornega razloga podaljšan pripor do 16.8.1999, nato pa je bil s pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v Kopru z dne 13.8.1999, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Kopru z dne 20.8.1999, pripor zoper oba obdolženca iz istega pripornega razloga podaljšan še do 16.9.1999. Zoper sklep o odreditvi pripora in tudi zoper oba sklepa o podaljšanju pripora je po uradni dolžnosti postavljeni zagovornik obd. D.C., odvetnik B.G., vložil zahteve za varstvo zakonitosti, ki so bile kot neutemeljene zavrnjene s sodbami Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 8.7.1999 ter z dne 21.9.1999. Razen tega je zagovornik obd. D.C. vložil tudi ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 8.7.1999, Ustavno sodišče Republike Slovenije pa je s sklepom z dne 14.9.1999 odločilo, da se ustavna pritožba ne sprejme.

S sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 15.9.1999 je bil pripor zoper obdolžena D.C. in D.Š. iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP podaljšan do 16.10.1999. Zoper obd. D.C. in soobdolžence je bila dne 15.10.1999 vložena obtožnica, ki jim očita kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ, obdolženima D.C. in D.Š. pa tudi kaznivo dejanje prikrivanja po 2. odstavku 221. člena KZ.

Po vložitvi obtožnice je Okrožno sodišče v Kopru s sklepom z dne 15.10.1999 zoper obdolžena D.C. in D.Š. podaljšalo pripor iz pripornega razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, Višje sodišče v Kopru pa je s sklepom z dne 5.11.1999 pritožbi obd. D.C. in njegovega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeni.

Zoper ta pravnomočni sklep o podaljšanju pripora je zagovornik obd. D.C. dne 19.11.1999 priporočeno po pošti vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Uvodoma navaja, da uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ter predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijana sklepa razveljavi.

Vrhovni državni tožilec Republike Slovenije mag. J.F. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, predlaga, da jo Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrne kot neutemeljeno, ker iz njenih razlogov izhaja, da zagovornik obd. D.C. uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, torej razlog, ki ne more biti predmet zahteve za varstvo zakonitosti.

Zahteva zagovornika obd. D.C. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zagovornik obd. D.C. v zahtevi za varstvo zakonitosti sicer pravilno navaja, da mora sodna odločba o odreditvi ali podaljšanju pripora vsebovati tudi okoliščine iz 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP, na podlagi katerih sklepa, da obstoji realna nevarnost, da bi obdolženec, če bi bil izpuščen na prostost, ponovil kaznivo dejanje. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da so v pravnomočnem sklepu o podaljšanju pripora take okoliščine obrazložene. Iz razlogov sklepa o podaljšanju pripora zoper obd. D.C. po vložitvi obtožnice izhaja, da je bil pripor zoper obdolženca podaljšan zato, ker je brez poklica in brez kakršnekoli zaposlitve ter da je brez rednih virov dohodkov in brez premoženja. Na podlagi teh okoliščin in glede na to, da iz obtožnice izhaja, da je šlo pri obdolžencu za dalj časa trajajočo organizirano prodajo večje količine mamil, od katerih je tudi sam odvisen, ter da je obdolženčeva dejavnost segala tudi preko državne meje, je sodišče ugotovilo, da je podana realna nevarnost, da bi taka kazniva dejanja na prostosti ponovil. Res je sicer obdolženčev oče B.C., zaslišan kot priča dne 4.10.1999, izpovedal, da so sina D. preživljali ter mu dajali mesečno tudi 30.000 do 40.000 tolarjev žepnine. To pa je zagovornik obd. D.C. navajal že v pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora, vendar pa je pritožbeno sodišče, ko je odločalo o pritožbi, to okoliščino ocenjevalo ter v razlogih sklepa poudarilo, da ugotovitve o realni nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja ta okoliščina ne more omajati, ker žepnina, ki so jo starši dajali obdolžencu, očitno ni zadoščala za zadovoljevanje njegovih potreb po mamilih. Zagovornik obd. D.C. v zahtevi za varstvo zakonitosti tudi navaja, da so razlogi sklepa pritožbenega sodišča v delu, kjer je navedeno, da gre za obdolženca, ki je zasvojen z mamili, v nasprotju s tem, kar je povedal obdolženec. Obdolženec je sicer v svojem zagovoru res povedal, da je bil odvisen od heroina, da pa je uživanje tega mamila opustil ter začel v priporu izvajati metadonski program, katerega je zaključil dne 5.7.1999, njegovi starši pa delujejo v smeri njegovega sprejema v komuno. Pritožbeno sodišče, kot je razvidno iz sklepa, s katerim je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, očitno ni sledilo takemu zatrjevanju obdolženca, ko je navedlo, da v spisu ni nikakršnih dokazil, da obdolženec ne bi bil zasvojen z mamili. Zato ni mogoče pritrditi stališču zagovornika obd. D.C., da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Zagovornik obd. D.C. s tem, ko navaja, da obdolženec ni več odvisen od mamil in da bi se sodišče o tem lahko prepričalo s poizvedbo pri Zaporih Koper, uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, tega razloga pa v zahtevi za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati. Končno pa je potrebno tudi pripomniti, da pripor zoper obdolženca ni bil podaljšan le zato, ker naj bi si z nabavljanjem in prodajo mamila zagotavljal sredstva tudi za zadovoljevanje svojih potreb po mamilu, pač pa - kot izhaja iz pravnomočnega sklepa o podaljšanju pripora - zato, ker je glede na dalj časa trajajočo kriminalno dejavnost, ki je segala preko državne meje, ter glede na precejšnje količine mamila, saj iz obtožnice izhaja, da naj bi obdolženec v času od 1997 do maja 1999 z namenom preprodaje nakupil več tisoč tablet mamila ectasy, podana realna nevarnost, da bi obdolženec na prostosti s tako prepovedano dejavnostjo nadaljeval. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da ni podana kršitev zakona, na katero se zagovornik obd. D.C. sklicuje v zahtevi za varstvo zakonitosti. Zato je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).