Jedro

Z uveljavitvijo pravice do starostne pokojnine pri tujem nosilcu zavarovanja, pri čemer je bila upoštevana tudi slovenska pokojninska doba, je tožnik opravil izbiro glede pokojnine, ki jo bo užival.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, da se odpravita odločbi tožene stranke št. 4132570 z dne 25. 08. 2003 in št. P-132570 z dne 4. 5. 2004. Odločilo je, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine od 6. 6. 2003 in naložilo toženi stranki, da bo o višini in izplačevanju starostne pokojnine odločila s posebno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi toženca št. 4132570 z dne 25. 08. 2003 in št. P-132570 z dne 4. 5. 2004 in da se mu prizna pravica do starostne pokojnine od 6. 6. 2003. Sodišče druge stopnje je presodilo, da je tožnik z uveljavitvijo pravice do starostne pokojnine pri nosilcu zavarovanja v Republiki Srbski v letu 2002, pri čemer je bila upoštevana tudi slovenska pokojninska doba, opravil izbiro glede pokojnine, ki jo bo užival. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo "iz vseh revizijskih razlogov". Razlaga, ki jo želi uveljaviti tožena stranka in ki jo je sprejelo tudi drugostopno sodišče je po mnenju revizije v nasprotju s samim zakonom in temeljnimi ustavnimi načeli, predvsem načelom pravne države, načelom do enakosti pred zakonom in načelom enakega varstva pravic. Drugi odstavek 177. člena ZPIZ-1 ne določa, da bi bil položaj tujih državljanov drugačen od domačih. Revizija nadalje navaja, da je Vrhovno sodišče v zadevi opr. št. VIII Ips 248/2005 opozorilo, da je 177. člen ZPIZ-1 pri nas novost in da lahko velja le za naprej, to je za primere, ko zavarovanec do uveljavitve ZPIZ-1 še ni pridobil in uveljavil pravice do pokojnine na podlagi istih pokojninskih obdobij v tuji državi. Stališče izpodbijane sodbe je nevzdržno, ker bi to pomenilo, da se je tožnik odpovedal pravici do starostne pokojnine v Republiki Sloveniji, še preden bi sploh pridobil to pravico v Republiki Sloveniji. Razlaga 177. člena ZPIZ-1 v izpodbijani sodbi je v nasprotju s samim zakonom. Tožnika postavlja v neenak položaj v odnosu do domačih državljanov, katerim pravica do izbire ne ugasne. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in razveljavi sodbo sodišča druge stopnje in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, podrejeno pa da reviziji ugodi in razveljavi sodbo sodišča druge stopnje in vrne zadevo sodišču druge stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS št. 26/99 in nadaljnji) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Revizija pavšalno očitanega revizijskega razloga kršitve določb pravdnega postopka ni določno opredelila. Zato v tej smeri revizijsko sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

8. Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava.

9. Tožnik je pri toženi stranki vložil zahtevo za priznanje starostne pokojnine dne 6. 6. 2003. Pravna podlaga za odločitev je glede na tako vloženo zahtevo Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99 in nadaljnji, ZPIZ-1). Pogoje za priznanje starostne pokojnine določa 36. člen ZPIZ-1. Po tej določbi pridobi pravico do starostne pokojnine zavarovanec pri starosti 58 let (moški), če je dopolnil 40 let pokojninske dobe oziroma pri starosti 63 let (moški), če je dopolnil 20 let pokojninske dobe in pri starosti 65 let (moški), če je dopolnil najmanj 15 let pokojninske dobe. V skladu s prvim odstavkom 177. člena ZPIZ-1 lahko zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, uživa le eno od njih po lastni izbiri. V skladu z drugim odstavkom tega člena velja ta določba tudi v primeru, ko zavarovanec izpolni pogoje za pridobitev pokojnine tudi v drugi državi, če pridobi pravice na podlagi istih pokojninskih obdobij.

10. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik ni slovenski državljan in da je pri toženi stranki dopolnil 20 let, 9 mesecev in 23 dni pokojninske dobe. Tožnik je rojen 24. 1. 1940 in je ob vložitvi zahteve pri toženi stranki dopolnil 63 let starosti. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je tožnik pri tujem nosilcu zavarovanja, Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Srbske, Filiala Banja Luka, uveljavil pravico do starostne pokojnine, ki mu je bila z odločbo št. 505402575 z dne 10. 4. 2003 od 1. 10. 2002 dalje priznana. Ob pridobitvi in odmeri je tuj nosilec zavarovanja upošteval skupno pokojninsko dobo v trajanju 37 let, 3 mesece in 16 dni. V tej dobi je bila upoštevana tudi pokojninska doba prebita v Sloveniji. Tožniku je s 1. 6. 2003 prenehala pravica do starostne pokojnine v Javnem zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Srbske.

11. Revizijsko sodišče je v večjem številu svojih odločb (npr. VIII Ips 213/2004 z dne 1. 2. 2005, VIII Ips 248/2005 z dne 28. 3. 2006, VIII Ips 75/2006) zavzelo stališče, da zavarovanec, ki je uveljavil pravico do pokojnine v kateri od republik nekdanje SFRJ, na podlagi 177. člena ZPIZ-1 nima več izbirne pravice in ne more uspešno uveljaviti enake pravice v Republiki Sloveniji. Ob upoštevanju dejstva, da je tožniku pri priznanju pravic tuj nosilec zavarovanja upošteval tudi pokojninsko dobo pridobljeno v Slovenji, to pomeni, da za že uveljavljeno pokojninsko dobo ne more pridobiti pravice do pokojnine v Sloveniji. Sodišče druge stopnje je zato pravilno odločilo, da je tožnik z uveljavitvijo pravice do starostne pokojnine pri tujem nosilcu zavarovanja v letu 2002 (pri čemer je bila upoštevana tudi slovenska pokojninska doba), opravil izbiro glede pokojnine, ki jo bo užival, zato mu vtoževana pravica ne gre.

12. Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi Up-360/05-39 z dne 2. 10. 2008 ob obravnavanju primera slovenskega državljana, ki je uveljavljal pravico do pokojnine v Republiki Srbiji in je prispevke večino obdobja vplačeval v sistem pokojninskega zavarovanja v Republiki Sloveniji, slovenski nosilec zavarovanja pa mu s sklicevanjem na drugi odstavek 177. člena ZPIZ-1 ni omogočil uveljavljanja niti sorazmernega dela pokojnine, ugotovilo kršitev ustavne pravice do pokojnine. Določilo drugega odstavka 177. člena predstavlja pravno podlago tudi v obravnavnem primeru, vendar citirana ustavna določba temelji na bistveno drugačnem stanju, zato je v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti. Iz ugotovljenega dejanskega stanja v obravnavani zadevi izhaja, da tožnik ni državljan Republike Slovenije.

13. Revizijske navedbe, da se je tožnik pravici do pokojnine v Republiki Srbski zato, da se mu na podlagi izpolnjenih pogojev prizna pravica do pokojnine v Republiki Sloveniji, za odločitev v navedeni zadevi niso relevantne. Toženo stranko v času odločanja o zahtevi tožnika še niso zavezovala določila Zakona o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino ter Administrativnega dogovora o izvajanju Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, ker je bil ta v Uradnem listu RS (št. 37/2008) objavljen šele dne 15. 4. 2008 (MP, št. 10/2008), velja pa od 1. 7. 2008 dalje (obvestilo MZZ v Ur. l. RS, št. 71/2008; MP, št. 14-100/2008). Zato je odločitev utemeljeno sprejela zgolj na podlagi takrat veljavnih predpisov (ZPIZ-1). Na podlagi omenjenega mednarodnega sporazuma med Republiko Slovenijo in BIH se bodo ponovno odmerile pokojnine, priznane pred uveljavitvijo sporazuma v eni od držav pogodbenic, ki je ob priznanju pokojninske dajatve po svojih predpisih upoštevala tudi zavarovalno dobo, dopolnjeno po zakonodaji druge pogodbenice (37. člen sporazuma).

14. Ker v reviziji uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.